Radio Koper je s prvo junijsko nedeljo poslušalkam in poslušalcem ponudil serijo debatnih oddaj Za in proti - debate na valovih. Oddaje je pripravil v sodelovanju z Za in proti, zavodom za kulturo dialoga ter Kulturno izobraževalnim društvom Pina. Dijaki osmih slovenskih gimnazij in srednjih šol so se preizkusili z argumentiranjem na vprašanja s katerimi se sooča evropska kohezijska politika. Ekipe so bile že spomladi med najbolje uvrščenimi na srednješolskem državnem debatnem turnirju. V sedmih radijskih oddajah so zagovarjale oziroma nasprotovale dani temi.
Radijski debatni turnir se je začel s štirimi četrtfinalnimi oddajami, tema prve pa je bila možnost uvedbe obvezne prakse v vse srednješolske programe, vključno s splošnimi gimnazijskimi programi. I. gimnazijo v Celju je nadomestila ekipa Srednje šole Domžale, ki je bila na zagovorniški strani, nasprotniki predloga so bili dijaki Gimnazije Litija.
»Dijaki gimnazije so na trgu dela deprivilegirani, ker nimajo izkušenj z delom, navad in povezav za lažjo zaposlitev,« je začel Rok z domžalske srednje šole in poudaril, da delodajalci zahtevajo izkušnje. To bi bilo koristno tudi za podjetja, saj bi s tem kasneje izbirali iz večjega bazena bodočih perspektivnih delavcev z izkušnjami, ki že poznajo osnove delovnega procesa. Predlagal je sofinanciranje srednješolske prakse podjetjem prek kohezijskih sredstev. Dijaki bi prakso opravili namesto obveznih izbirnih vsebin, ki so trenutno po mnenju domžalske srednješolske ekipe nekoristne pri kasnejši zaposlitvi. Prakso pa bi izbrali pri podjetju, ki karseda ustreza njihovemu bodočemu poklicu.
Opozicija je vztrajala, da bi gimnazijci na prakso prišli brez predhodnih konkretnih znanj, zato bi opravljali naloge, ki jim na koncu ne bi koristile. »Za dijake gimnazije, ki nimajo nekih uporabnih znanj, bodo to najverjetneje dela kot so tiskanje in neko osnovno delo s papirji,« je orisal Matej z litijske gimnazije. To pa ne bi pripomoglo h kasnejši zaposlitvi. Dijaki vsekakor ne bi imeli možnosti opravljanja prakse v okviru nekaterih bolje ovrednotenih položajev v nekaterih podjetjih. Namen gimnazije je pridobivanje splošnega znanja in možnost nadaljnjega izobraževanja, pri tem pa obvezne izbirne vsebine predstavljajo pomemben del kurikuluma, je zaključil prvi govornik opozicijske ekipe.
Zagovorniki prakse so strokovno žirijo prepričevali z vrednotami dela, »tisto, kar se ti naučiš iz dela samega,« je dejala Aleksandra z domžalske srednje šole in kot primer izpostavila reševanje problemov v delovnem procesu. Dijaki bi prišli v stik z dejanskim delom in tako preverili, če v danem poklicu vidijo svojo prihodnost. Praksa bi se jim splačala, saj bi jim ponudila možnost manjšega prihodka. Z njo bi razbremenili profesorje, ker jim ne bi bilo treba spremljati dijakov kot je to običajno pri obveznih izbirnih vsebinah.
V 90-urni praksi bi mentorji dijakom le stežka prenesli znanja za določene delovne procese, je poudarila opozicija in opozorila, da so dijaki že zdaj preobremenjeni s šolskimi obveznostmi in obšolskimi dejavnostmi. Dodatne obremenitve pa lahko škodijo njihovemu duševnemu zdravju. Zagovorniška ekipa je poudarila, da bo obremenitev enaka trenutni, ko morajo dijaki opraviti 90 ur obveznih izbirnih vsebin. Opozicija je ob koncu omenila še nevarnost povzročanja očitnih razlik med dijaki s podeželja in mest, ko gre za dejanske možnosti izbire prakse.
Strokovno komisijo so sestavljali Lucija Ivanuša, Aleksander Šuštar in Andrej Bučar – Drill, ki je priznal, da določitev zmagovalne ekipe ni bila enostavna. »Sem kar razdvojen s svojo odločitvijo,« je povedal. V polfinalno oddajo se je prebila ekipa Srednje šole Domžale. Zagovorniki so jih prepričali s prednostmi prakse, da dijaki imajo stik z reševanjem vsakdanjih problemov, ki nastanejo v delovnih procesih. Opozicija se je prepozno odzvala na nekatere argumente.
Oddaja Za in proti - debate na valovih je del projekta Kohezija za vse, ki je sofinanciran iz evropskih sredstev.