Staranje prebivalstva predstavlja številne socialnoekonomske in zdravstvene izzive za razvite države. Skoraj četrtina Italijanov je starejših od 65 let, pri tem so skupaj s Portugalsko v samem vrhu seznama držav članic Evropske unije z najstarejšimi prebivalci. Naši zahodni sosedje imajo tudi najvišjo povprečno starost v Evropski uniji, ta znaša 48,4 leta. Po podatkih Eurostata je blizu tudi Hrvaška, ki je na petem mestu, Slovenija pa na osmem. 44,2 leti je najnovejši podatek o povprečni starosti v Sloveniji. Številke razkrivajo trend nizke rodnosti in daljšanje življenjske dobe. Ob tem je jasno, da bodo ljudje v svojem najzrelejšem obdobju potrebovali različne storitve oskrbe.
Rešitve na te izzive je skušal poiskati čezmejni projekt CrossCare. »Mi smo s tem projektom pokazali, kako potreben je integriran pristop in celostna obravnava, da uporabniku nudimo vse tisto, kar dejansko potrebuje, da lahko živi kakovostno življenje v svojem domu,« razlaga Liljana Batič Dernovšek, direktorica Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana, ki je bil nosilni partner čezmejnega Interreg projekta. Dober milijon evrov vreden projekt se je zaključil konec avgusta 2020, v njem pa so sodelovali še Mestna občina Ljubljana, Center za pomoč na domu Maribor in trije hrvaški partnerji.
Projekt je številnim uporabnikom v Sloveniji in na Hrvaškem omogočil brezplačno fizioterapijo, delovno terapijo, zdravstveno nego in dietetiko na domu. Delovna terapevtka Simona Enci poudarja koristi takšnih storitev v domačem okolju, ko uporabniku ponudijo »primerne rešitve. Od tega, da prilagodimo bivalno okolje, prostore, poiščemo neke ustrezne pripomočke. Potem pa osmislimo neko primerno aktivnost, ki uporabniku da neko kvaliteto življenja.« Med temi je bila tudi Tatjana Bukovec, ki je zaradi poškodbe vratnega dela hrbtenice potrebovala večmesečno terapijo. Posledice poškodbe še vedno občuti, a trdi, da »je vse boljše. Najbolj je pa pomembno to, da sem še vedno agilna.« Načrt dela od uporabnika in terapevta terja vztrajnost, hitenje lahko povzroči več škode kot koristi.
Direktorica ljubljanskega Zavoda za oskrbo pravi, da je Mestna občina Ljubljana prepoznala potrebe in »podprla nadaljevanje izvajanja teh storitev tudi po preteku projekta.« Finančna podpora občin ima velik pomen pri zagotavljanju dostopnih storitev za svoje občane. Partnerji v projektu ocenjujejo, da CrossCare lahko služi kot zgled, kako se načrtuje celostna oskrba. Skoraj 90 odstotkov anketiranih uporabnikov v slovensko-hrvaškem projektu je odgovorilo, da bi svojo starost najraje preživeli na svojem domu. Nekateri bi bili pripravljeni za storitve oskrbe na domu tudi plačati, predvsem za fizioterapijo in delovno terapijo. Storitve v projektu so jim omogočile večjo kakovost življenja na domu, njihove svojce pa so razbremenile.
Kot kaže, je čezmejni model celostne oskrbe dobro zasnovan, pred letom dni je namreč zaživel nov evropski projekt CrossCare 2.0. Zagnali so ga v flamskem in nizozemskem sektorju zdravstva in socialnega varstva, pa tudi pri nas. Dom starejših občanov Grosuplje in družba DEOS sta se z italijanskimi partnerji povezala v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija. Uspešno spopadanje z izzivi starajočega se prebivalstva je še posebej pomembno za sosednjo Italijo, ki ima najslabše starostne kazalnike med članicami Evropske unije.