Tema huliganstva in brezizhodnosti najstnikov v Srbiji je bila v valu srbskega novodobnega filma že prikazana na filmskih platnih (Klip, Rane), a je v filmu Barbari prikazana najbolj koherentno. Producent filma Milan Stojanović je ob tem povedal, da je bil film logična posledica odraščanja. "Ivan (režiser Ikić, op. a.) prihaja iz Mladenovca, tudi jaz sem bil v nekem obdobju svojega življenja v družbi, kot je bila družba, ki jo vidimo v filmu, zato se lahko z njimi poistovetimo," je dejal in dodal, da gre pri pomembni temi za pogled, ki je drugačen od vsega, kar smo videli do zdaj.

Luka je 17-letni najstnik, ki živi v Mladenovcu, propadlem industrijskem mestu na obrobju Beograda. Z najboljšim prijateljem Flashem sta vodji navijačev domačega nogometnega kluba, ki igra v drugi srbski nogometni ligi. Luka pod poostrenim nadzorom socialne delavke plačuje kazen za svoje pretekle prekrške, se na skrivaj dobiva z dekletom enega izmed nogometašev (ki ga v valu ljubosumja zbije z motorja in mu zlomi nogo ter tako pade v nemilost menedžerja kluba), po mestu (za kazen) vozi edinega temnopoltega igralca kluba in se spopada s težko družinsko situacijo.

Živi v državnem stanovanju z bratom ter brezposelno in odtujeno mamo, ki v upanju, da bo sinova obvarovala pred kruto resnico, prikriva to, da njun oče ni mrtev. Ko socialna delavka ob enem od obiskov pojasni, da je njihov oče živ in da jim bodo zato odvzeli dodatek za osebe, pogrešane na Kosovu, je Luka odločen, da ga bo našel. Dan množičnih protestov v Beogradu, potem ko je Kosovo razglasilo neodvisnost, Luka tako izkoristi za obisk Beograda. In dokler huligani divjajo po ulicah, Luka zbira pogum, da bi končno spoznal očeta, ki ga je pred leti zapustil.

Brezizhodnost mladih v srbski stvarnosti
V filmu lahko spremljamo tipične najstnike, ki iščejo svoje mesto v svetu, se ukvarjajo s prvimi ljubeznimi, cele ure visijo na Facebooku in igrajo videoigrice, eksperimentirajo z alkoholom in z mamili ter se družijo z vrstniki. A kar bi lahko imelo povsem lahkoten prizvok, ves čas pušča grenak priokus stvarnosti, kjer se vsi zavedamo, da mladeniči iz filma pravzaprav nimajo prihodnosti, v njih pa ves čas tlijo negotovost, nezadovoljstvo in celo gnev. V tej brezizhodnosti se najdejo v huliganski združbi, kjer so v prvi vrsti goreči navijači nogometnega kluba, z vzklikanjem sloganov "Kosovo je srce Srbije" in odločenostjo, da prisostvujejo na mitingu v Beogradu, pa izkazujejo dejstvo, da se je krvava zgodovina Srbije še kako prenesla tudi na mlajše generacije.

Odcepitev Kosova je za Srbe še vedno občutljiva tema
Zgodba je namreč postavljena v politično občutljivo obdobje nove srbske zgodovine, ko je Kosovo razglasilo svojo neodvisnost. 17. februarja 2008 je tako v Beogradu potekalo zborovanje pod imenom "Kosovo je Srbija", kjer se je v središču srbske prestolnice zbralo do pol milijona protestnikov. Protestov so se udeležili tudi številni mladi, saj so jim, tako vidimo v filmu, šole dovolile, da se udeležijo protesta, in jim celo organizirale prevoz. Sprva miroljubni protest je zasenčila skupina protestnikov, ki se je pozneje odpravila pred tuja veleposlaništva, na ameriškem so celo podtaknili ogenj in ameriško zastavo zamenjali s srbsko.

Shod je močno zaznamoval tudi režiserja Ivana Ikića, ki je ob tem o svojem prvencu povedal: "Neki dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin. Noč, ko je gorel Beograd. Ulice je prekrivalo razbito steklo. Mladi ljudje so uničevali in zažigali ... Mladi ljudje so Beograd morda prvič obiskali. Tisto noč sta vladala gnev in nasilje. Eksplodirala je anarhija, ki jo je povzročilo dolgoletno nezadovoljstvo ... Želel sem se vrniti v to noč in ustvariti film o še eni generaciji, ki se je izgubila v prahu srbske tranzicije".

Igralci v resničnem življenju pripadniki huliganske tolpe
Vsi igralci v filmu so naturščiki in tudi v resničnem življenju pripadniki ene od huliganskih skupin. "Jaz sem iz Mladenovca, ti fantje so iz moje soseske. Nisem jih dolgo iskal, saj moji starši in brat še vedno živijo v Mladenovcu, in ko sem se pripravljal na film, mi je mama rekla, da je v mestu banda mulcev, ki so zelo nevarni in ki vedno povzročajo težave. In jaz sem rekel super, pripeljite mi jih, potem pa sem do njih prišel preko enega od sošolcev iz šole," je povedal režiser.

Ikić je pojasnil, da je fante zbral, nato pa so štiri mesece intenzivno vadili in se pripravljali na snemanje. "Skupaj smo bili vsak dan, tako da smo hitro vzpostavili pristen odnos. Zaupali so mi, ker sem od tukaj, ker nisem nekdo, ki bi prišel od zunaj, in so me spustili v svoje življenje in mi zaupali svoje težave," je povedal Ikić in dodal, da so bili fantje pravzaprav srečni, saj so imeli končno eno nalogo, kar še dodatno priča o brezizhodnosti odraščanja v njihovem okolju.

Fantje scenarija niso poznali in niso vedeli, kaj bodo posneli. "Zmenili smo se, da v filmu ne bo ničesar, česar nismo že prej zvadili, a na koncu niso vedeli, kako bo film postavljen," je povedal. Igralci so tako film prvič videli na velikem platnu. "Željko, ki igra Luka, je film prvič gledal na festivalu v Karlovih Varih. Po koncu je bil razočaran, saj je dejal, da bi lahko bolje odigral, bil pa je tudi razočaran, saj je bil prepričan, da smo ga naredili za slabiča. Ni bil srečen, a ko so ga začeli ljudje prositi za avtograme, si je premislil," je še povedal režiser in dodal, da igralec, ki igra Flasha, film gleda na čisto vsakem festivalu in ga je videl že najmanj dvajsetkrat.

Film odskočna deska za enega izmed huliganov?
Kritiki so hvalili predvsem igro Željka Markovića, ki igra Luko. Blic je na svoji spletni strani zapisal, da ima "naturščik Marković, ki igra glavnega junaka filmske zgodbe, izjemno filmsko prezenco in odličen občutek za odtenke v igri". Kritiki so bili tako enotni v hvali mladega protagonista, da je začel razmišljati celo o tem, da bi se izobrazil za igralca. "Številni so mi dejali, naj vpišem igro. Morda bom poskusil, da mi ne bo žal, ker nisem poskusil," je povedal Marković za Blic, a ob tem dodal, da ga morda vseeno bolj zanima delo za kamero.

V nameri, da iz sebe le nekaj naredi, je tako resen, da se je celo vrnil v rodni Mladenovac, kjer nadaljuje šolanje. "Delal sem že marsikaj, a se nisem našel. Zato je zdaj moj cilj, da končam srednjo šolo, ki sem jo samovoljno zapustil, ne sprašujte me, zakaj, ker ne poznam odgovora. Spoznal sem, da je treba imeti ta papir, saj te potem vsi drugače gledajo," je povedal Marković. In morda bo film za Željka v resničnem življenju le prinesel odrešenje in rešitev iz brezizhodne situacije, iz katere se, kot lahko sklepamo, ne bo uspelo izviti njegovemu junaku.

Brina Tomovič