Medijska analitičarka je avtorica poročila Nostradamus, ki napoveduje prihodnost avdio-vizualne industrije. Poročilo so predstavili na strokovnem srečanju 31. Liffa v organizaciji Motovile (Centra Ustvarjalna Evropa) in Art kino mreže Slovenije. Poročilo, naslovljeno po slovitem astrologu in vedeževalcu Nostradamusu, nastaja v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki in akterji znotraj AV-sektorja.

Pojav bolj izobraženega občinstva, kar prispeva k večjemu odmevu avtorskih glasov
Johanna Koljonen je na srečanju med drugim spomnila, da so gospodarske krize že v preteklosti vplivale na AV-industrijo, a se ji trenutno najzanimiveje zdi, da velik svetovni odmev dobivajo specifični avtorski glasovi. To je po njenih besedah deloma mogoče pripisati tudi bolj izobraženemu občinstvu, ki je bilo v preteklih letih natrenirano s kakovostno televizijsko ponudbo. Tem gledalcem so všeč kompleksne zgodbe in tudi ko gredo v kino, si jih želijo. Kot slabost pa je omenila, da novi avtorski glasovi pogosto pobegnejo na televizijo, in ob tem izrazila skrb predvsem za avtorice in za mlade ustvarjalce na poti do celovečernega prvenca.

Nasvet kinematografom – razmišljajte o svojem občinstvu in mu pojdite naproti
Glede prihodnosti kina je dejala, da se morajo prikazovalci zavedati, da pravzaprav ponujajo izkušnjo ogleda filma v kinu. Ta pa je lahko različna. Prvi je model multipleksov s premierami odmevnih filmov, ki je močno podprt z reklamno mašinerijo, ki gledalcu obljublja izjemno izkušnjo, ki jo po navadi tudi dobi. Drugačno izkušnjo pa nudijo v art kinih oziroma v lokalnih kinematografih. Tja gledalci pridejo predvsem v kino in v resnici ne vedo, kaj naj od filma pričakujejo. Želijo biti nekoliko presenečeni ali celo izzvani.

Johanna Koljonen poudarja, da je tudi zato v art kinih še pomembnejše programiranje. Ekipe v teh kinih naj razmislijo, kdo je njihovo občinstvo, kakšnih filmov si želi. Naj mu gredo naproti. Za naprej pa je menila, da bi veljalo razmisliti o tem, kakšen bo kino v naslednji epidemiji. Po njenih besedah bodo kina postala vse bolj kulturni centri, razširil se bo celoten koncept kina.

Vsaka zgodba morda ni dobra za celovečerec
Ob vprašanju, kaj lahko v državah, kot je Slovenija, kjer se film spoprijema s konstantnim pomanjkanjem sredstev, storijo filmarji za boljši jutri, iskreno pravi, da je morda treba razmisliti tudi o tem, da ni vsaka zgodba dobra za celovečerec. Pred začetkom projekta je treba narediti natančno analizo, kje bi bil nek film najbolj uspešen – v kinu, na pretočni platformi ali celo na drugih platformah, kot so družabna omrežja in podobni kanali, je prepričana. Mlajši sicer to že počno.

Ne prepirajte se med seboj, bodite v konkurenci z drugimi po svetu
Po besedah poznavalke pa mora kdo sprejeti tudi, da se umetniški izraz okoli nas spreminja in da morda naš ta hip ni najboljši za širše občinstvo. Pomembno se ji zdi tudi prepoznati vsebine, ki zanimajo današnje mlade. Filmarjem je še položila na srce, naj se ne prepirajo med seboj, kdo je od države prejel več in kdo manj sredstev. Slovenski filmi naj bodo v konkurenci z evropskimi in drugimi filmi po svetu.

Glede epidemije pravi, da nas je zdramila v tem, da si lahko prav vsak od nas predstavlja, kaj je katastrofa. A katastrof bo v življenju še več in zato je po njenem mnenju "zdaj priložnost, da naredimo svoj načrt za negotovo prihodnost, ki nas čaka".

V drugem delu strokovnega srečanja so se posvetili vprašanju, kako povezovanje kinematografov in platform videa na zahtevo odpira nove načine navezovanja stikov z občinstvom. Med sogovorniki so bili predstavniki kinov iz Poljske, Hrvaške in iz Nizozemske, pogovor pa je moderiral predsednik Art kino mreže Slovenije Jure Matičič.