Dva filma, ki si ju označiš, da ju moraš pogledati nujno, sta seveda vsakič, ko se predvajata, na sporedu pet minut narazen na lokacijah, ki sta najbolj oddaljeni med sabo. Jasno, Murphy. In potem pregleduješ, študiraš, črtaš, čečkaš in preklinjaš, ker se urnik predstav nikakor ne izide tako, da bi ti bilo prav. Ampak na koncu se moraš brcniti v ta zadnjo, se povleči za uho in si najbolj strogo, kar se da, zaukazati, da se je treba končno le odločiti.

S težkim srcem sem prečrtala precej filmov. Ostalo je, kako predvidljivo za letos, še največ filmov iz retrospektive Tehnicolor 100! Nekaj ljudi je zavzdihnilo in zavilo z očmi, češ saj te filme si videla že zilijonkrat. Da, sem, pa kaj. Kdo mi lahko zameri, če že ne vem katerič pogledam Fantoma iz opere ob klavirski spremljavi? Film iz leta 1925, pri katerem so uporabili dvotračno različico Tehnicolorja.

Pa Pustolovščine Robina Hooda? Ali Črni narcis, ki velja za enega vrhuncev v režiserskem tandemu Powell – Pressburger, ki sta Tehnicolor izpilila do popolnosti? Pa Hitchcockov V znamenju kozoroga, Hustonova Afriška kraljica? Pa Senso in Gepard? Na seznam mi je uspelo stlačiti še Za pest dolarjev ter Giulietto in duhove. Da, saj vem, lahko bi jih izpustila, nekatere znam že skoraj na pamet, ampak izkušnja filma na velikem platnu odtehta vse pomisleke. Vsaj pri meni.

Seznam filmov, ki si jih bom ogledala, je seveda daljši. Tako sta na seznamu končali obe sobi, Zelena in Prepovedana. Pa Mustang in Družinski film. Pa Kraljica zemlje, Šus v glavo, Mavrica in Veličastno pokopališče. Pa kratki filmi, Pasje srce in Taksi. Veliko filmov bom tudi letos podnaslavljala. Takrat sicer ne morem uživati v filmu na tak način, kot če bi bila v dvorani, ampak vendarle občutek po ogledu ostane. Prepričana sem, da bom tudi med temi filmi našla kakšnega, ki si ga bom označila za ponoven ogled, morda bo kak režiser vzbudil moje zanimanje, da bom sledila njegovemu delu in si ob priložnosti ogledala še kak njegov film. Kdo ve, pustila se bom presenetiti, uživala v projekcijah in vsaj do prihodnjega leta pozabila na norenje ob načrtovanju ogledov.

Neža Vilhelm, urednica in prevajalka filmov na Liffu