Fassbender o najboljši in najslabši plati snemanja na Škotskem:
Fassbender o najboljši in najslabši plati snemanja na Škotskem: "Viski in viski." Foto: Reuters
false
Film se poteguje tudi za osrednjo nagrado festivala, zlato palmo, katere dobitnik bo znan čez nekaj ur. Foto: Reuters
"Lahko bi se sprehajal po promenadi La Croisette in kar naenkrat si v Basri."

Michael Fassbender in Marion Cotillard sta se zadnji dan pred iztekom festivala v Cannesu po rdeči preprogi sprehodila z avstralskim režiserjem Justinom Kurzlom, avtorjem nove filmske adaptacije Macbetha. Prav Kurzel mu je med pripravami na vlogo pomagal razumeti, je na tiskovni konferenci povedal Fassbender, da je Macbeth svojega kralja umoril zaradi kumulativnih posledic dolgih mesecev trpljenja, ki jih je preživel v krvavi vojni.

"Nikoli prej mi ni padlo na pamet, da ta lik trpi za posttravmatsko stresno motnjo," je izjavil. "To je bil vojak, ki se iz meseca v mesec, iz dneva v dan prebija skozi krvave bitke. Ubija z rokami. Zariva svoj meč v meso in med kosti. In če se to ne posreči, pobere kamen in ga uporabi."

Kurzlova interpretacija velike Shakespearove tragedije se začne s prizorom zakoncev Macbeth, ki uspavata enega izmed svojih otrok. Pozneje se v prizoru bitke Macbethu pred očmi pojavljajo halucinacije čarovnic in prerokbe njegovega tiranskega vzpona na oblast. "Za vojake, ki se vračajo iz Iraka ali Afganistana, vemo, da so imeli podobne halucinacije," je izpostavil Fassbender. "Lahko bi se sprehajal po la Croisettu (promenada v Cannesu, op. n.) in kar naenkrat si v Basri. Vse je Basra."

Macbeth je šele režiserjev drugi celovečerec; prvi je bil Snowtown, posnet po resnični zgodbi umorov, ki so se v devetdesetih zgodili v Avstraliji. V predprodukciji je že tudi njegova filmska adaptacija računalniške igre Assassin’s Creed, pri kateri bosta, zanimivo, spet sodelovala Fassbender in Cotillardova.

Povzpetništvo tokrat ni osrednja tema
V tem primeru si je Kurzel prizadeval izogniti predvsem temu, da bi nanj preveč vplivale vse dozdajšnje adaptacije slavne tragedije. "Nekje sem prebral, da novega Macbetha kako gledališče postavi vsaka štiri leta. Če je to res, je eden največjih blockbusterjev vseh časov." Sam se je tokrat malo manj osredotočil na neukrotljivo povzpetništvo okrutnega para; bolj ga je zanimalo vprašanje žalovanja. "Gre za to, kako skušaš nadomestiti nekaj, kar si izgubil. To sem tudi že sam izkusil. Zanimalo me je, kako obupano si lahko prizadevaš zapolniti luknjo, ki jo je za seboj pustila žalost."

Oskarjevka Marion Cotillard, ki v Cannesu gostuje že četrto zaporedno leto, je imela pri vlogi Lady Macbeth največ težav s škotskim naglasom. Obenem se je težko prepustila junakinji, ki "živi v svetu, kjer je vse popolnoma turobno". "Spopada se s svojimi strahovi, kar jo spremeni v pošast," razmišlja. "Med glavnima junakoma je veliko ljubezni, a sta preveč ranjena, da bi bilo lahko v njunem življenju kaj svetlobe."