Najbrž niste vedeli, da se je Matangi (Maya) Arulpragasam leta 1975 v Šrilanki rodila kot hčerka enega izmed ustanoviteljev razvpitega tamilskega gibanja za neodvisnost, Tamilskih tigrov. Ko je imela devet let, se je družina (brez očeta) preselila v London, kjer je Maya pozneje kot najstnica začela snemati dokumentarne filme.

Obisk rodne Šrilanke s kamero v roki je močno izoblikoval njen umetniški in politični čut, zato je začela ustvarjati glasbo z močnimi notami aktivizma. Po podpisu pogodbe z glasbeno založbo XL Recordings je postopoma prodrla med svetovne zvezdnice, a se je je zaradi političnega aganžmaja prijel sloves avtsajderke v svetu popularne kulture – od tega, da so jo uveljavljeni mediji zmerjali s "teroristko", ker je opozarjala na kršitve človekovih pravic v Šrilanki, do odmevnega nastopa na Superbowlu. (Na odru sta z Micki Minaj leta 2012 stali kot spremljevalni pevki v Madonninem nastopu. Ko je M.I.A. kameri pokazala iztegnjen sredinec, se je nanjo zgrnil korporativni bes organizacije NFL – v obliki tožbe za več kot 16 milijonov dolarjev.)

Pevkin tesni prijatelj Steve Loveridge je dokumentarni film sestavil z veliko količino nikoli videnih posnetkov iz pevkinega osebnega arhiva, ki jih je snemala vse od najstniških let. Z njegovimi besedami: "O Mayini zgodbi razmišljam kot o nekakšnem družbenopolitičnem dokumentu, pa tudi o resnično osupljivem življenjepisu osebe, ki je izkusila veliko bolj poglobljeno potovanje kot samo pot premočrtne slave." Njegov film tako v prvi vrsti ni zvezdniški portret ali subjektivna interpretacija neke kariere, prej intimen videodnevnik, ki se izogne največji pasti tega žanra – nečimrnosti.

MMC-jeva premiera s Kuklo in N'tokom
Odlični dokumentarec Matangi/Maya/M.I.A. si lahko na Liffu ogledate 8., 9. ali 16. novembra. Samo ena izmed teh projekcij, prva – 8. 11. ob 17.00 v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma – pa bo označena kot MMC-jeva premiera.

Po projekciji se bomo, tako kot prejšnja leta, z gostoma pogovarjali o temah, ki jih odpira film. Slovenski raper in kolumnist Miha Blažič, ki ga poznate (tudi) pod psevdonimom N'toko, bo prispeval svoj pogled na položaj in prostor za aktivizem v glasbeni industriji, vsestransko ustvarjalko Katarino Rešek, ki zanimive glasbene in režijske projekte ustvarja kot Kukla, pa bomo med drugim lahko povprašali o tem, kakšen vpliv je imela M.I.A. na njeno lastno ustvarjalno udejstvovanje.

M.I.A je svoje arhivske posnetke prvič videla šele v prvi različici filma – in se nanje, kot je povedala prejšnji mesec v intervjuju za The Guardian, odzvala zelo čustveno. "Najprej sem bruhala, potem pa mi je bilo še štiri ali pet dni slabo. Tak šok je bil zame, kako intimni so bili posnetki naju z mamo, v domači spalnici ..." Ko je na letošnjem festivalu Sundance videla še končno različico, je sicer pripomnila, da "to ni film, ki bi ga posnela sama", češ da se ne osredotoča dovolj na njeno glasbo. A prav zaradi svojega širokega zornega kota bo film zanimiv za najširše občinstvo in ne samo za goreče oboževalce. Miina življenjska zgodba je zgodba aktivistke, ki skuša svojo slavo uporabiti za opozarjanje na kalvarijo begunstva, zgodba gverilskega pristopa k ustvarjanju, zgodba priseljenke, ki mora odraščati v pogosto ksenofobnem okolju Anglije v osemdesetih.