V Henrija se je preimenoval, ker je rojstno ime zvenelo preveč nemško v francosko govorečem delu Švice v Veveyju v kantonu Vaud, kamor se je pozneje preselil. Rodil se je v številčni družini, saj je imel še 13 bratov in sester. Pri 46 se je poročil z Anno Clementine Therese Ehemant.

Ni znano, kdaj je začel iskati primerne sestavine, da bi iz njih pripravil umetno mleko za otroke, vendar so ga k temu zagotovo pripeljale takratne razmere. Delal je različne poskuse in pripravljal recepte za otroško hrano, da bi pomagal materam, ki po porodu zaradi zdravstvenih razlogov niso mogle dojiti otrok. Nestlé in njegova žena nista imela potomcev, ju je pa zelo skrbela visoka umrljivost otrok. Poleg tega so nekatere gospe iz višjih družbenih slojev imele dojenje za sramotno in nemoderno, kar sta zakonca Nestlé izkoristila za to, da sta se še z večjo vnemo lotila iskanja recepta za mleko v prahu. Nestlé je kombiniral kravje mleko s pšenično moko in sladkorjem, da bi naredil nadomestek za materino mleko. Poleg tega je s prijateljem Schnetzlerjem, znanstvenikom za prehrano ljudi, odstranil kislino in škrob iz pšenične moke, ker je bil izdelek tako lažje prebavljiv za otroke.

Prvič je pripravek ponudil bolni materi leta 1867, da je z njim hranila otroka, ki je bil nedonošenček. Otrok je preživel in ugled podjetja Nestle je močno poskočil. Pripravek je bil preprost za pripravo, saj so starši potrebovali le stekleničko za hranjenje in vodo, pa je bil obrok pripravljen. Večina je hitro spoznala prednosti mleka v prahu, tako da se je tudi prodaja širila z bliskovito hitrostjo po Evropi in pozneje tudi v ZDA.

Velik uspeh po vsem svetu
Naslednje leto je Nestlé odprl pisarne v Londonu in sprva živel le z nekaj naročili, v petih letih pa že izvažal v Južno Ameriko in Avstralijo. Leta 1874 oziroma 1875 je podjetje prodal za takratnih milijon švicarskih frankov poslovnim partnerjem ter se upokojil in živel z družino v Montreuxu in Glionu, kjer so pomagali ljudem z majhnimi posojili in nekaj prispevali tudi za ureditev javne infrastrukture. V Glionu se je pozneje preselil v vilo, znano kot Villa Nestlé. Leta 1890 pa je zaradi srčnega infarkta umrl.

Družba Nestlé, ki v švabskem narečju pomeni gnezdece, je leta 1905 prevzela podjetje Anglo-Swiss Condensed Milk in leta 1929 podjetje Peter, Cailler in Kohler, ki je na trg lansiralo čokoladno mleko. Že leta 1938 so lahko pili instantno kavo Nescafé, ki velja še danes za eno izmed najboljših instantnih kav. Še več prevzemov se je zgodilo v naslednjih letih, in sicer leta 1947 so kupili Maggi, tri leta pozneje Crosse & Blackwell in leta 1963 še proizvajalca zamrznjene hrane. Tako je bil Nestlé sredi 60. let ena izmed največjih družb, ki je imela po svetu več kot 200 tovarn, z vodstvom podjetja v Veveyju.

Nestlé je zaposloval ogromno ljudi in pokupil več kot 10 odstotkov svetovne proizvodnje kave in kakavovih zrn. Najspornejši izdelek podjetja je bilo ravno mleko v prahu. Tržniško politiko, s katero so prodirali na trge manj razvitih držav, so nekateri imeli za zelo agresivno. Ravno na račun zdravja potrošnikov je dobil Nestlé ploho kritik v zadnjih letih od otroških organizacij in zdravstvenih nadzornih organov v razvitih in manj razvitih državah. Nekaj posameznih skupin je celo pozivalo k bojkotu njihovih izdelkov, čeprav je podjetje v sklopu oglaševanja promoviralo tudi izobraževanje mater, da je dojenje otroka še vedno najbolj zdravo. Mleko v prahu so priporočali le, ko je bila to edina možnost za preživetje otroka. Vsi pozivi k bojkotu izdelkov Nestlé so bili v večini primerov neučinkoviti in niso imeli posledic za poslovanje podjetja.

Po smrti Henrija Nestléja je podjetje razširilo ponudbo in še danes so na policah različne čokolade in druge sladkarije, kave, zamrznjena hrana, začimbe in drugi produkti, ki so jih z leti uvrstili v svoj izbor.

Delo Henrija Nestléja in zgodovino podjetja si lahko ogledate med potepanjem po Švici v francosko govorečem kantonu Vaud v Alimentariumu v Veveyju.