Najprej so jo gojili v Indiji, nato se je v času Grkov in Rimljanov preko Male Azije razširila tudi v Evropo. Poznamo je več vrst; drobno- in velikolistne, vijolična oziroma temnordeča ali zelena. Dobro vam bo uspevala tudi pozimi na okenski polici v loncu. Zagotovo pa ima posebno mesto v kulinariki, saj jo Francozi imenujejo celo kraljevska začimba, ker starogrška beseda basileus pomeni kralj.

Gojenje bazilike
Od februarja naprej že lahko posejete seme v korita ali lonce, da vzgojite sadike, ki jih v drugi polovici maja ali začetku junija posadite na vrt. To je enoletnica, ki ima rada sonce in najbolje uspeva v globokih in odcednih tleh v bližini paradižnika. Če ste pa prejšnje leto gnojili s hlevskim gnojem, bo pa še toliko hitreje rastla. Dodatnih gnojil ne rabi. Z grede, na kateri imate baziliko, redno odstranjujte plevel, da je ne preraste. Poleg tega ji redno ščipajte cvetove, da se rast prehitro ne ustavi in se rastlina ne postara. Občutljiva je na nizke temperature, zato jo že pred jesenjo pospravite z vrta, sicer vam bo ovenela.

Uporaba za zdravstvene namene
Za baziliko je znano, da spodbuja tek, pospešuje prebavo in lajša bolečine ter krče v želodcu. Uporabite jo lahko tudi pri slabem zadahu in za izpiranju ust. Ravno tako jo je dobro imeti pri roki v primeru pika žuželk, saj lajša srbenje. V kozmetiki jo uporabljajo kot dodatek h kopelim, svež bazilikin sok, ki mu dodate prekuhano vodo, pa uporabite kot tonik za obraz. Ima tudi močne protivnetne učinke, saj lahko vneta ušesa dopolnilno zdravimo tudi s kapljicami bazilikinega soka. Z bazilikinim čajem si lajšate težave z dlesnimi in drugimi zobnimi obolenji, grgranje pa pomaga pri hripavosti in bolečinah v grlu. Z eteričnim oljem krepite spomin in poživite živčni sistem. Z njo lahko odišavite prostor in odženete muhe. Na vrtu jo posadite v bližini kumar, krompirja in paradižnika, saj odganja škodljivce.

K jedem jo dodajte ob koncu kuhanja ali pečenja
V kulinariki je nepogrešljiva pri paradižnikovih jedeh, dobro se poda tudi k jagnjetini in ribam. K jedem jo dodajte na koncu, sicer izgubi aromo. Okus popestri različnim poletnim solatam (paradižnikova, kumarična, zelena), ponekod jo dodajajo tudi v klobase ali k drobovini. Dodate jo lahko h kuhani zelenjavi, in sicer se dobro poda k cvetači, fižolu, jajčevcem, špinači in grahu; skutinim namazom, paštetam, gobam, lahko naredite preliv za solato in v rižote. Uporabna je cela rastlina, liste pa lahko sproti trgamo z rastline. Zelišče lahko uporabite sveže, ga posušite ali zamrznete. Lahko pa jo namočite v olivno olje, pustite stati do dva tedna in nato precedite. Olje bo imelo aromo po baziliki in dobršno mero učinkovin, ki so topne v oljih. Lahko pa shranite svežo, tako da pripravite pesto ali jo konzervirajte s soljo.