Plastične operacije, kreme za gubice in mlajšo kožo, multivitaminski napitki za vitalnost … Vse te sodobne tržne ideje nam oglaševalci nenehno poskušajo prodati. Z njimi nam prodajajo predvsem idejo mladosti, ki naj bi jo nam ti izdelki zagotavljali. Kult večne mladosti se dobro zrcali tudi v propagandah sodobnih popularnih filmov, ki nas subtilno nagovarjajo, da moramo biti seksi tudi pri šestdesetih. Zazdi se, da se svet v nekem trenutku vrti le še okoli nesmrtnosti.

Regenerativna medicina
Željo po večni mladosti nam poskušata izpolniti tudi znanost in tehnologija. Raziskovanje človekovega telesa se je razširilo tudi na regenerativno medicino, najhitreje rastočo panogo medicine. Posveča se obnavljanju človeških celic, s tem pa tudi podaljševanju življenja.

Nedavna raziskava ameriških znanstvenikov, ki sta jo vodila Saul Villeda z Univerze Kalifornija, San Francisco, in Tony Wyss-Coray z univerze Standford, je razkrila pozitivne obete za ohranjanje mladosti. Z vbrizganjem krvi mlajše miši v starejšo miš so znanstveniki povrnili nekatere možganske funkcije, ki so bile oslabljene zaradi učinkov staranja. Opazili so celo obnavljanje umskih sposobnosti. Študija še ugotavlja, da kroženje 'mlajše krvi' lahko vpliva na obnavljanje možganskih funkcij, ki vplivajo na učenje v starosti, spomin in delovanje nevronov.

"To bi lahko naredili že pred 20 leti. O tem, kako delujejo možgani, nam ni veljati vedeti ničesar. Preprosto, stari miški dajte mlado kri in opazujte, ali bo žival postala pametnejša. Tega ni nihče naredil prej," je ob tem zapisal vodja ekipe Tony Wyss-Coray.

Vampirska nesmrtnost
Ideja o sveži krvi, ki prinaša nesmrtnost, je sicer stara znanka zgodovinskih mitov. Sodobna filmska industrija jo poustvarja v nesmrtnih likih vampirjev – krvosesov, ki s pitjem krvi ohranjajo svoje telo. Naziv najbolj slavnega vampirja nedvomno pripada Drakuli. Podlaga za filmski lik naj bi bila resnična zgodovinska oseba – vlaški grof Vlad Tepeš, ki je v petnajstem stoletju slovel po svoji krutosti.

Raziskovalci vampirskega pojava ugotavljajo, da so verovanja v vampirja in njegovo mitično podobo živa povsod po svetu. V neštetih različicah odražajo svoj širši pomen – so bitje, ki se hrani z življenjsko energijo drugih bitij. Tudi grška mitologija kri razume kot napitek mladosti in življenjsko tekočino, ki vrača moč.

Čaša nesmrtnosti
Človeško smrtnost je v mitičnih zgodbah mogoče prelisičiti tudi z napitkom za nesmrtnost, eliksirjem življenja, z napojem za večno mladost. Tudi dandanes ni veliko drugače; skrivnostne napitke za podaljšano mladost smo poiskali v sadnih in zelenjavnih pijačah, raznih smoothijih in vitaminskih napitkih.

Čašo nesmrtnosti poznamo tudi iz istoimenske pesmi Antona Aškerca. Medtem ko Kalif Abduraman prebira Koran, ob naslednjih besedah začuti strah pred smrtjo: "Kadar ob smrtni uri duša stopi človeku do grla … kdo mu ponudi čarovne pijače, da bi ga otel? ..." Odloči se, da bo poiskal čašo nesmrtnosti in si zagotovil večno življenje. Najprej povpraša zdravnika in čarovnika, nasvet za večno življenje pa naposled najde v ideji modreca Alija Rašida. Ta mu svetuje: "Čaša tvoja je življenje tvoje. Vlivaj vanje vsak dan dela dobra, dela slavna za rojake svoje, za rojake in za domovino!" Nesmrtnost si torej zagotovimo le tako, da se s svojim dobrim in izvirnim delom v življenju po smrti vpišemo v zgodovino.

Po pesmi Antona Aškerca je v Sloveniji poimenovana tudi književna nagrada za vrhunski desetletni pesniški opus, ki se podeljuje od leta 2006.

Posmrtno življenje
Zavračanje misli o lastnem koncu se kaže tudi v mnogih verah, ki govorijo o nesmrtni duši, umu ali energiji. Posmrtno življenje je tako skoraj nujni sestavni del tako starejših, uveljavljenih religij kot novodobnih religijskih gibanj. Odraža se v idejah večnega življenja človekove duše v nebesih, posmrtnega življenja v podzemlju, 'pretakanju življenjske energije,' reinkarnacije ter v ideji raznih preteklih in prihodnjih življenj. Zgodbe, ki pričajo o obstoju posmrtnega življenja, najdemo v ljudski kulturi povsod po svetu in nam pričajo, da se s smrtjo težko sprijaznimo.

Marsikdo si želi živeti večno. Ameriškega astronoma, fizika in kozmologa Roberta Jastrowa so nekoč povprašali, ali bi bilo večno življenje blagoslov ali prekletstvo. Odgovoril je: "Za tiste, ki imajo radoveden um in neskončen apetit po znanju, bi bil to blagoslov. Misel, da imajo za pridobivanje znanja na voljo vso večnost, bi bila zanje zelo blagodejna. Toda za tiste, ki menijo, da so se naučili že vse, kar se naučiti da, in katerih um je zaprt, bi to bilo grozovito prekletstvo. Ne bi vedeli kam s časom." Bi vi popili čašo nesmrtnosti?