Študija, ki so jo izvedli v britanski medicinski reviji za športno medicino, so strokovnjaki osem let spremljali 3.500 zdravih ljudi, ki so že v pokoju ali pa so blizu upokojitvi. Tisti, ki so se športno udejstvovali vsaj enkrat na teden, so imeli tri- do štirikrat večje možnosti, da naslednjih osem let ostanejo zdravi, kot njihovi vrstniki, ki se niso ukvarjali s športom, poroča britanski BBC.

Vadba je pozitivno vplivala na tveganje za bolezni srca, infarkt, sladkorno bolezen, alzheimerjevo bolezen in depresijo, in sicer je znižala možnosti za obolenje za katero od teh bolezni. Tisti, ki so se s športom začeli ukvarjati šele sredi svojih 60 let, so tudi lažje opravljale vse dnevne dejavnosti, od pomivanja posode do oblačenja.

Po osmih letih spremljanja so strokovnjaki petino sodelujočih označili za zdrave, kar pomeni, da nimajo nobene kronične duševne ali telesne bolezni. Večina v tej skupini so ljudje, ki so se vse svoje življenje ukvarjali s športom, in tudi tisti, ki so se začeli športno udejstvovati šele po upokojitvi. V tej petini je bilo le nekaj ljudi, ki se niso nikoli ukvarjale s športom.

Redna vadba celo življenje je najboljša, pravijo strokovnjaki, a vadba ima pozitivne učinke, tudi če se z njo začnete ukvarjati šele v poznejših letih.

"Osrednje sporočilo je, da migajte tudi v starejših letih," je dejal vodja študije Mark Hamer z univerze College London. Ob tem dodaja, da gre za preprosto dejstvo: če ne ostanete telesno dejavni, boste na slabšem.

Za tiste, ki so telesno dejavni, velja, da imajo od tri- do štirikrat večje možnosti, da bodo ostali zdravi starostniki, četudi imajo, recimo, druge razvade, kot je kajenje. Ob tem Hamer poudarja, da vadba ne pomeni nujno teka ali vadbe v telovadnici, temveč sta za zdravje odlična tudi vrtnarjenje in hoja do trgovine in nazaj.