Letos med 20. in 26. januarjem poteka že 19. evropski teden preprečevanja raka na materničnem vratu. To je četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah, starih od 25 do 49 let, v Evropi. V državah Evropske unije za rakom materničnega vratu letno zboli okoli 31.000 žensk, več kot 13.000 jih umre.

V nasprotju s številnimi drugimi raki, za katerimi primarno zbolevajo starejši, se rak materničnega vratu pojavlja pri mlajših ženskah v rodni dobi.

Skoraj 100 odstotkov raka materničnega vratu povzročijo okužbe z nevarnejšimi genotipi humanih papilomavirusov (HPV). V Sloveniji se na leto operativno zdravi več kot 1600 žensk, pri katerih so bile odkrite predrakave spremembe, ki so posledica dolgotrajne okužbe z enim od nevarnejših genotipov HPV-ja. "Najboljši način za preprečevanje okužb s HPV-jem je cepljenje. Devetvalentno cepivo, ki ga uporabljamo v Sloveniji, daje zaščito pred okužbami s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV-ja, ki povzročajo okoli 90 odstotkov raka materničnega vratu, pa tudi pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV-ja, ki povzročita do 90 odstotkov genitalnih bradavic," so pojasnili na Nacionalnem institutu za javno zdravje.

Sorodna novica Zaradi okužbe s HPV-jem vsako leto zboli 150 žensk. Cepljenje najučinkovitejše pri mladih.

Cepljenje proti HPV-ju je pomembno za vse, ne glede na spol

Cepljenje proti HPV-ju se v Sloveniji izvaja v okviru rednega programa cepljenja pri dekletih in fantih ob sistematičnih pregledih v 6. razredu osnovne šole. "Lahko pa se proti HPV-ju v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo tudi zamudnice in zamudniki oziroma vsi mladi do dopolnjenega 26. leta starosti," so pojasnili na NIJZ-ju in dodali, da je bila precepljenost pred pandemijo covida-19 v Sloveniji zelo dobra, dosegla je namreč 59,3 odstotka. Med pandemijo in po njej pa je precepljenost drastično upadla. "V lanskem šolskem letu je bilo tako z dvema odmerkoma cepljenih 39,6 odstotka šestošolk in le 22,1 odstotka dečkov v šestem razredu," so pojasnili.

"Da je cepljenje proti HPV-ju izjemno učinkovito, dokazujejo številne raziskave. Denimo rezultati britanske in švedske raziskave, kjer imajo visok delež cepljenih proti HPV-ju, kažejo, da lahko s cepljenjem deklet v zgodnji mladosti preprečimo skoraj 90 odstotkov raka materničnega vratu," poudarjajo in dodajajo, da je cepljenje proti HPV-ju zelo varno. "Doslej je bilo na svetu razdeljenih že več kot 500 milijonov odmerkov cepiv, resni neželeni učinki pa so zelo redki. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se lahko na primer huda alergijska reakcija (anafilaksija) pojavi pri enem do dveh cepljenih na milijon opravljenih cepljenj. Podobno kot pri drugih cepljenjih lahko tudi po cepljenju proti HPV-ju pride do bolečine, rdečine in otekline na mestu vboda, utrujenosti, povišane telesne temperature, slabosti, glavobola in omedlevice, kar pa hitro izzveni."

Kot so pojasnili na NIJZ-ju, podatki kažejo, da razmeroma velik delež staršev odlaga cepljenje proti HPV-ju v poznejšo starost otroka. Kot so pojasnili, je pri 15 letih namreč cepljen bistveno višji delež deklet kot pri 12 letih. "Pri tem je treba opozoriti, da je cepljenje proti HPV-ju najbolj učinkovito, če se opravi v zgodnji mladosti, saj takrat imunski sistem ustvari boljšo zaščito, in še pred začetkom spolne aktivnosti. Cepljenje namreč ščiti pred okužbo in ne zdravi že obstoječe okužbe. Do okužbe s HPV-jem pa pride že kmalu po začetku spolne aktivnosti – pogostost okužb je najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let," so opozorili in dodali, da če so otroci oz. mladostniki cepljeni pred 15. letom starosti, zadostujeta dva odmerka cepiva. Po 15. letu pa so potrebni trije odmerki.

Ključni so redni ginekološki pregledi, tudi za cepljene ženske

Cepljenje proti HPV-ju ščiti pred okužbami s tistimi genotipi HPV-ja, ki povzročajo 90 odstotkov rakov na materničnem vratu. "Ker ne ščiti proti vsem okužbam, je pomembno, da se tudi cepljene ženske udeležujejo rednih ginekoloških pregledov v okviru programa Zora," so opozorili na NIJZ-ju.

V raziskavi, ki je potekala v Sloveniji v okviru programa Zora, so analizirali brise materničnega vratu deklet in žensk, starih od 17 do 21 let. Ugotovili so, da imajo generacije žensk v Sloveniji, ki so že bile vključene v program cepljenja proti HPV-ju, do dvakrat manjše tveganje za predrakave spremembe materničnega vratu v primerjavi s tistimi generacijami žensk, ki niso bile vključene v program cepljenja.

Do leta 2100 je cilj odprava raka materničnega vratu kot javnozdravstveni problem

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je novembra 2020 izdala svetovno strategijo za odpravo raka materničnega vratu. Cilj je odpraviti raka materničnega vratu kot javnozdravstveni problem do leta 2100.

Da bi to dosegli, je ključna vsaj 90-odstotna precepljenost deklic do 15. leta starosti, vsaj 70-odstotna udeležba v presejalnem programu za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu ter učinkovito zdravljenje predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu pri več kot 90 odstotkih žensk.

Slovenija zaostaja pri precepljenosti. Najvišjo precepljenost v evropskem prostoru imajo na Norveškem, kjer je cepljenih okoli 90 odstotkov deklic in dečkov. Po njihovih izračunih bodo raka materničnega vratu odpravili do leta 2039.

Okužbe s HPV-jem povzročajo še pet drugih rakov

Kot še opozarjajo na NIJZ-ju, je pomembno poudariti, da okužbe s HPV-jem ne povzročajo le raka materničnega vratu, ampak še pet drugih vrst rakov – 88 odstotkov raka zadnjika, 78 odstotkov raka nožnice, 25 odstotkov raka ženskega zunanjega spolovila, 50 odstotkov raka penisa in 31 odstotkov raka ustnega dela žrela. Gre za rake tako pri moških kot pri ženskah.

Na leto v Sloveniji za raki, ki jih povzročajo okužbe s HPV-jem, zboli okoli 200 moških in žensk.