Kako bolezen prepoznamo, koga najbolj ogroža, kako jo zdravimo in ali jo lahko preprečimo, o tem se bo infektolog Zupančič pogovarjal z gosti prve oddaje. Specialist parodontologije Tom Kobe uvodoma pojasni podatek o visokem odstotku obolelih za to boleznijo obzobnih tkiv. Izhaja iz slovenske raziskave na območju Ljubljane, ki je pokazala, da ima 90 odstotkov ljudi vsaj enkrat težave z dlesnijo, a napredovala parodontalna bolezen v resnici prizadene le 10 odstotkov prebivalcev Ljubljane. Vendar pa to, čeprav majhno kronično vnetje, lahko tudi vpliva na notranje organe. Najbolj opazno se kaže razlika med vplivom zdravljene in nezdravljene parodontalne bolezni pri diabetesu.

Kako prepoznati opozorilne znake?

Parodontalno bolezen povzročajo bakterije, a se razumevanje njihove vloge z leti in z raziskavami spreminja prav zaradi ogromnega števila različnih bakterij v človeških ustih, s katerimi sicer živimo v simbiozi, odgovarja Kobe. Sprožilni dejavniki, kot so kajenje, slaba ustna higiena ali določene bakterije lahko to ravnovesje podrejo, in če se tudi imunski sistem ustrezno ne odzove, nastopi v ustih vnetje, parodontitis. V nasprotju z zdravo, vlažno dlesnijo koralno rožnate barve se barva dlesni v začetni fazi vnetja spremeni - lahko je pordela, modrikasta ali ne izpolnjuje prostorov med zobmi. Znake napredovale bolezni pa lahko prepozna tudi medicinsko neizobražen človek, čeprav je ta ocena lahko zelo subjektivna in včasih tudi zmotna v presoji, da je vse v najlepšem redu.

Pomembno opozorilo, da nekaj vendar ni v redu, sta pojav krvi v slini pri ščetkanju ali nitkanju zob in neprijeten ustni zadah, če nas nanj iskreno opozorijo naši bližnji. Določene parodontalne bakterije imajo namreč izrazito slab vonj, ustna votlina pa je polna mest, kjer se bakterije lahko skrijejo. Pomembno je dlesen opazovati, čistiti medzobni prostor, to pa je lahko kar zahtevna naloga že zaradi izbire pravega pripomočka. Zato so individualna navodila lahko različna glede na tip dlesni.

Kako poteka pregled pri specialistu parodontologu in kako postavi diagnozo?

Klinični pregled ustne sluznice, obzobnega tkiva okrog vsakega zoba in ocena izgube čeljustne kosti zaradi parodontalnega vnetja pokažeta, kako je bolezen razširjena in koliko je napredovala. Na podlagi obeh se pripravi načrt zdravljenja, pacient pa dobi tudi natančna navodila, kako čim učinkoviteje čistiti tista mesta, kjer zastaja zobni plak, ki je glavni dejavnik za nastanek in napredovanje parodontalne bolezni, pojasni specialistika parodontologije Ana Mikuž. Odstranjevanje zobnega plaka je tudi prvi korak pri zdravljenju. Natančno odstranijo trde zobne obloge tudi s površine zobnih korenin znotraj obzobnih žepov in s tem skušajo čim bolj zmanjšati bakterijski biofilm na korenini zoba. Različne mehanske metode so se pri tem izkazale za najučinkovitejše. Po obdobju celjenja sledi kontrolni pregled in odločitev o nadaljnjih postopkih zdravljenja. Ko se obzobni žepi zaprejo, je aktivno parodontalno zdravljenje končano. Pacient hodi še na kontrolne preglede in vzdrževalna zdravljenja, dosledno pa mora izvajati higieno zob in po možnosti opustiti dejavnike tveganja, kajti bolezen se lahko ponovi.

Genetska komponenta je pri pojavu parodontalne bolezni precej opazna

Z gostjo Ano Pavlin, sicer mlado igralko SNG Drama, ki jo je bolezen doletela nepričakovano zgodaj, Zupančič spregovori še o izkušnji zdravljenja parodontalne bolezni. Kljub ustrezni skrbi za zdravje in ustno higieno ji je bila postavljena diagnoza začetne faze bolezni in to je bil kar šok, je iskrena. Izvedela je tudi, da si je čistila zobe čisto narobe in s tem prispevala k umiku dlesni. Občutljivost zob, umik dlesni in krvavenje dlesni pri nitkanju so jo zaskrbeli, pa tudi pojav hude parondontalne bolezni v družini. Zato se je odločila za obisk specialista parodontologa. Gostujoči parodontolog Kobe v pogovoru potrdi, da je genetska komponenta pri pojavu parodontalne bolezni precej opazna. Ob tem se na vprašanje voditelja vrne na izhodišče pogovora k čiščenju zobnih oblog ob postavljeni diagnozi parodontalne bolezni. V takem primeru je namreč potrebno tudi po zdravljenju več pomoči s strani zdravniškega tima in več higiene tako rekoč do konca življenja. Profesionalno čiščenje oblog se pri tem dopolnjuje s preventivnimi pregledi in svetovanjem. Največjo vlogo pri vzdrževanju stanja po zdravljenju pa ima pacient sam, če se drži navodil specialista parodontologa.

Ali torej ni potrebno profesionalno čiščenje oblog, če posamezniku ni diagnosticirana parodontalna bolezen? Preventivni pregled in čiščenje oblog nista odveč, tudi če posameznik pri sebi ne pomisli na pojav parodontoze, kakor pogovorno imenujemo parodontalno bolezen. Namreč, pravočasno odkrita je tudi laže pozdravljena, saj po odstranitvi zobnih oblog pokaže svojo moč telo in s svojo neverjetno močjo celjenja popravi defekte v okolici zob, odgovarja Kobe. Če pa tako imenovani žepi ostanejo, specialist predlaga kirurško korekcijo in jo po posvetu in soglasju pacienta opravi. Težava obzobnih žepov je namreč v tem, da se na teh mestih znova naselijo bakterije in vnetje napreduje do morebitne izgube zoba. Nezdravljena bolezen seveda lahko pripelje do izgube zob.

Strah pred izgubo zob je močno občutila tudi Ana Pavlin, saj poklic igralke tako rekoč zahteva ustno zdravje. Vsaka sprememba vpliva na govor, in to opazno. Zato je vesela, da je dojela, kako nujna je drugačna, pravilna nega zob, tudi z medzobnimi ščetkami, in nadzor nad stanjem zob.

Za konec še prva pomoč ob poškodbi zoba. Kaj storiti, če si ob padcu poškodujemo, izbijemo zob? In še, kako oskrbimo poškodbo ob udarcu v glavo? Ob voditelju svetuje tudi Jakob Šarc, študent medicine iz Zveze študentov medicine Slovenije in projekta Za življenje Ljubljana, ki izvaja brezplačne delavnice prve pomoči. Vabljeni k ogledu oddaje ob 17.15 na TV SLO 1.