Pri sočasnih večorganskih posegih sodeluje tim različnih kirurgov, ki bolnikom z boleznimi na različnih organskih sistemih v enem operativnem posegu opravijo poseg na dveh organih. Pred uvedbo tovrstnega pristopa je bil bolnik operiran dvakrat. Po besedah strokovnega direktorja kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Ivana Kneževiča je takšen pristop za bolnika neprimerljivo lažji, saj ga operirajo le enkrat, njegovo okrevanje je bistveno hitrejše in lažje, zato se lahko prej vključi v svoje vsakodnevne dejavnosti.

"Taki posegi so po Evropi zelo redki in jih izvedejo približno deset na leto samo v vrhunskih specializiranih univerzitetnih ustanovah. V UKC-ju Ljubljana smo tovrstne posege začeli v letu 2020 in smo jih do zdaj opravili 20, kar pomeni približno pet na leto," je pojasnil na današnji novinarski konferenci ob 3. ljubljanskem simpoziju robotske kirurgije. Dodal je, da bo nakup novega robotskega sistema, ki ga v UKC-ju Ljubljana pričakujejo kmalu, omogočil še dodatni razvoj in bolnikom pomembno povečal možnosti uspešnega zdravljenja.

"Robotika v medicini ni več nadstandard, ampak standard"

Robotska kirurgija prinaša pomembno korist za bolnike in za zdravstveni sistem, še posebej ob pomanjkanju kadra v zdravstveni negi, je prepričana glavna medicinska sestra kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC-ja Ljubljana Suzana Šega. Za bolnike je to manj invaziven in natančnejši poseg z manjšimi tveganji za zaplete, je dodala. Takšen poseg pa razbremeni tudi kader v zdravstveni negi, saj se skrajša čas hospitalizacije in zmanjša potreba po intenzivni oskrbi, je navedla Šega.

Sorodna novica Robotika v kirurgiji: hitrejše okrevanje za bolnika, lažje delo za kirurga

Jan Grosek s kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo kirurške klinike UKC-ja Ljubljana je predstavil nekaj sočasnih večorganskih posegov, ki so jih opravili v UKC-ju Ljubljana. V sodelovanju abdominalnih kirurgov in urologov so med drugim opravili sočasno operacijo tumorja na tankem črevesu in tumorja na levi nadledvični žlezi. V drugem multidisciplinarnem robotskem posegu so sočasno odstranili tudi del debelega črevesa oz. danke in pa žleze prostate, je predstavil Grosek.

Simon Hawlina s kliničnega oddelka za urologijo kirurške klinike UKC-ja Ljubljana je poudaril, da robotika v medicini ni več nadstandard, ampak standard. V UKC-ju Ljubljana trenutno z enim robotskim sistemom na leto opravijo približno 400 posegov, kar je dvakrat več od primerljivih centrov v tujini, je zatrdil Hawlina. "Nujno potrebujemo še enega, po moji oceni bi morali zdaj kupovati že tretjega, in sicer 'single port robota', pri katerem se operacije dela skozi zgolj eno luknjico," je pojasnil.

Prepričan je, da robotski sistem potrebujejo tudi preostale bolnišnice, sicer bodo Slovenijo prehitele bližnje države in preostanek sveta. Ob tem je še enkrat opozoril na nujnost nakupa dodatnih robotskih platform in pozval Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije h kritju stroškov robotskih operacij v celoti.