Kot opozarja Milan Čižman z infekcijske klinike, je cilj znižati porabo antibiotikov še za dodatnih 25 odstotkov. Glavna težava je še vedno prevelika odpornost nekaterih bakterij, ki nastane zaradi rabe antibiotikov. Še vedno pa se tudi prepogosto predpisujejo nekatere skupine antibiotikov.

V bolnišnicah se je v preteklih letih raba antibiotikov znižala za 10 odstotkov. "Nekaj rezultatov smo vsekakor dosegli, a premalo," je dejal Čižman na nedavnem simpoziju ob evropskem dnevu antibiotikov in dodal, da je treba še vedno intenzivno izobraževati zdravnike in bolnike.

"Ljudje ne smejo zahtevati antibiotika pri zdravniku zaradi lahke okužbe, prav tako se morajo držati navodil zdravnika," je poudaril.

Slovenija se po besedah predsednice nacionalne komisije za obvladovanje bolnišničnih okužb Viktorije Tomič sicer lahko pohvali z dobrimi uspehi pri preprečevanju bolnišničnih okužb z bakterijo MRSA. V preteklih letih jo je slovenskim bolnišnicam uspelo zajeziti, s čimer spadamo med uspešnejše države EU-ja na tem področju, čeprav se še vedno ne moremo primerjati na primer s Skandinavijo ali Švico.

Nujnost razkuževanja in splošne higiene rok
Z letošnjim letom ministrstvo za zdravje uvaja nov kazalnik kakovosti - higieno rok. V ospredju prizadevanj je dvig stopnje ozaveščenosti vseh zdravstvenih delavcev, da si je treba razkužiti roke v vsaj 70 odstotkih primerov, za katere je razkuževanje rok zapovedano. Raziskave so pokazale, da je to spodnja meja, ki zagotavlja, da se zmanjša prenos večkrat odpornih organizmov.

Tako bodo poučevali in motivirali zdravstvene delavce, da bi si dejansko razkuževali roke. Prav tako bodo izobrazili nadzornike, ki bodo nadzorovali, ali si zdravstveni delavci ustrezno razkužujejo roke. Na podlagi teh podatkov bodo tiste zdravstvene ustanove, ki ne bodo dosegale te 70-odstotne razkuženosti rok, sprva motivirali, nato pa proti njim tudi strožje ukrepali.

Zmanjšanje uporabe antibiotikov tudi v veterini
Anton Svetlin z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je dejal, da se je poraba antibiotikov zmanjšala tudi na področju veterinarske medicine, in sicer v zadnjih nekaj letih za 30 odstotkov. Slovenija se tako po njegovih besedah uvršča v spodnji del lestvice po porabi protimikrobnih zdravil pri živalih, kar po njegovih besedah pomeni, da je slovenska hrana manj izpostavljena tveganju za nastajanje odpornih mikroorganizmov.