Kot navajajo na ZZZS-ju, pa naj razlog za to ne bi bila sama uveljavitev direktive, temveč večja ozaveščenost ljudi o svojih pravicah.

V prvih desetih mesecih letošnjega leta so na zavodu prejeli 85 zahtevkov za povračilo stroškov zdravstvenih storitev v tujini, samo novembra in na začetku decembra pa 149. Svetovalka ZZZS-ja Eva Godina je pojasnila, da je bila več kot polovica teh zahtevkov v zadnjih dveh mesecih vloženih za elektromiografijo. To je preiskava, s katero merijo delovanje živcev in mišic glede na njihovo električno dejavnost.

Nacionalna kontaktna točka: Na dan tudi 100 klicev
Z implementacijo direktive v slovenski pravni red so v okviru ZZZS-ja vzpostavili tudi kontaktno točko za vprašanja, povezano z uporabo zdravstvenih storitev v tujini. V kontaktni točki so trije zaposleni, na začetku pa so prejemali tudi 100 klicev dnevno. Zdaj se je to malo umirilo in toliko klicev prejmejo tedensko, še vedno pa je precej vprašanj po elektronski pošti.

Po besedah Godine se vprašanja praviloma nanašajo na konkretne situacije ljudi. Zanima jih tudi, kakšne so cene zdravstvenih storitev v Sloveniji, da vedo, koliko bi morali doplačati v tujini.

ZZZS: Večja je ozaveščenost ljudi
A Godina povečanja števila zahtevkov ne povezuje s samo implementacijo direktive v slovenski pravni red, saj je bila uporaba tovrstnih storitev na strošek ZZZS-ja mogoče že pred tem, pač pa z boljšo ozaveščenostjo ljudi o tem, kakšne pravice imajo za zdravljenje v tujini, kar je verjetno posledica predstavitve direktive v medijih.

"Veliko ljudi ni vedelo, da lahko že zdaj gredo v tujino in potem zahtevajo povračilo stroškov specialističnih ambulantnih storitev. To povračilo izplačujemo že od leta 2010," je opozorila in dodala, da se ljudje tega niso zavedali in so čakali na implementacijo direktive.

"V vsakem primeru ne gre za neko enormno povišanje stroškov, če gledamo celoten proračun ZZZS-ja," je dejala Godina. Ob 200 bolnikih na takšnem zdravljenju v tujini to za ZZZS namreč znaša približno 50.000 evrov. "To zagotovo ni takšen znesek, da bi lahko povzročil destabilizacijo zavoda ali našega sistema," je pojasnila.

Za prihodnje Godina težko napoveduje, kakšne bodo smernice pri iskanju zdravstvenih storitev v tujini. Morda bo nekaj več ljudi hodilo na tuje, a "če bo naš zdravstveni sistem ostal stabilen, ni nobenega večjega razloga, da bi ljudje hodili v tujino, ker se vsi najraje zdravimo doma", je dejala.

V tujini so sicer določene storitve, za katere mora ZZZS vnaprej odobriti, da bo povrnil stroške. To velja za bolnišnične storitve, po zakonu pa je predvideno tudi za visokospecializirane zdravstvene storitve. A Godina pojasnjuje, da ministrstvo še ni izdalo odredbe s seznamom teh storitev, ki zahtevajo uporabo visokospecializirane in drage medicinske infrastrukture ali medicinske opreme.

Število zahtevkov za povračilo stroškov bolnišničnih zdravstvenih storitev pa se po uveljavitvi direktive ne povečuje. Na ZZZS-ju v tem primeru namreč bolnikom svetujejo, naj to pravico uveljavljajo na podlagi uredbe, saj je to za zavarovance ugodneje.