Kot je v radijski oddaji Nasveti novinarki Nadji Petauer povedal specialist za ušesa, nos in grlo Bojan Henigman iz Splošne bolnišnice Franca Derganca v Novi Gorici, kirurški poseg priporočajo tistim, ki imajo pri meritvi dihanja v spanju manj kot 30 apnej na uro, praviloma celo 15 na uro, in indeks telesne mase manj kot 28. "Večinoma pa pacienti presegajo te priporočene vrednosti in se potem odločimo individualno od primera do primera."

Kot pravi, se večkrat zgodi, da nekateri pacienti ne želijo izmeriti dihanja v spanju in so prepričani, da so primerni za operacijo. "Tu že vidimo neresnost pristopa pacienta, ki mora dejansko urediti svoj življenjski slog. Recimo zvečer je uživanje alkohola zelo škodljivo za proces spanja, opozoriti pa je treba tudi na splošno higieno spanja: ustreznost prostora, hrup, temperaturo spalnega prostora in redno spanje, se pravi, da gremo dovolj zgodaj spat."

Na sam kirurški poseg je treba čakati približno pol leta, po operacijo pa sledi faza okrevanja. "Celjenje ran traja, kot pri drugih ranah, približno en dober teden, če pa pride do vnetja, se potem podaljša. Tudi oteklina pri teh mehkih tkivih potrebuje nekaj tednov, da uplahne, potem pa sledi samo krčenje brazgotine, ki je pomemben element pri končnem učinku, da se tkivo skrči in postane manj ohlapno."

Kot dodaja Henigman, lahko traja več kot pol leta, da to tkivo dozori in se vrnejo refleksi. "Priporočamo, da se po enem letu po operaciji pacienti vrnejo na preiskavo dihanja v spanju. A žal se večina ne vrne, ker si ne vzamejo časa. Dejstvo pa je, da se z leti lahko stanje znova poslabša." Kot dodaja, že osnovna statistika kaže, da se pogostost smrčanja med 40. in 60. letom podvoji.

Celoten pogovor s strokovnjakom lahko poslušate na spodnji povezavi.