Dostop do spleta obogati življenje, saj je na njem zelo širok spekter informacij in možnosti komuniciranja, zato bi bilo škoda, da to preskočite. Samo klik na miško ali tipko vam lahko odpre čisto nov svet. Zagotovo pa je dobro poznati in upoštevati vsaj osnove varne uporabe medmrežja.

Splet vpliva na naša življenja in večina se zelo dobro zaveda prednosti te knjižnice sveta, kot bi lahko poimenovali splet. Previdnost naj ne bo odveč pri uporabi spletnih bank, naročanju in plačevanju izdelkov po medmrežju ter posredovanju osebnih podatkov na splet. Vsak se mora naučiti osnovnih korakov uporabe spleta in pridobiti čim več informacij o varni rabi in se pozanimati o tveganjih ter kako jih reševati. Dobro se prepričajte, kaj je resnično brezplačno in kaj je samo trik, da zlorabijo vašo zaupljivost. Morda ni slabo, da imate dva elektronska računa, če naročate izdelke po spletu, sicer vam osebnega zasujejo z reklamnimi sporočili, ki običajno sledijo nakupu.

Podobno je z rabo pametnih telefonov in tablic, ki jih je vse več na trgu. Tudi tu mora biti poskrbljeno za varno rabo, ker se stvari na spletu spreminjajo iz dneva v dan, tako da mora vsak poskrbeti za posodobitev programov in gesel.

Dobro se informirajte o medmrežnih trendih in tehnologiji ter se naučite medmrežnega žargona. Priporočljivo je, da se udeležite kakšnega tečaja, kjer vas bodo seznanili s prednostmi in slabostmi rabe medmrežja. Na Inštitutu Antona Trstenjaka poteka medgeneracijsko učenje osnov računalništva, spoznavanja spleta in elektronske pošte, kar se je izkazalo za zelo uspešno. Z operativno pomočnico socialnih programov Majo Rant smo se pogovarjali o izvedbi tečajev v njihovi organizaciji.

Uporabniki imajo možnost, da prinesejo računalnik s sabo ter dobro utrdijo znanje, ki ga potem uporabijo v praksi. Bistvo tečajev je, da se naučijo uporabe računalnika. "Mi nimamo predpisanega programa, kaj se bodo naučili. To je neformalno in praktično učenje, saj se v paru dobivata udeleženec in dijak. Starejši povedo, česa bi se želeli naučiti, po navadi je to uporaba medmrežja in programi za oblikovanje slik. Medtem ko imajo preko MOL-a organizirane tečaje in točno določen program, kaj bodo obravnavali in v kakšnem zaporedju," je povedala Rantova.

Od Skypa do kuharskih receptov
Na inštitutu so na prvo mesto postavili želje udeležencev. Dijaki večinoma vedo, kakšne so njihove želje, tako da jim lahko pomagajo brez kakšnih dolgotrajnejših priprav. Je pa čisto odvisno od posameznika do posameznika. Nekateri so čisti začetniki, tako da potrebujejo osnove, saj še niti računalnika niso prižgali, drugi pa kakšne usmeritve glede uporabe programov za oblikovanje fotografij. "Največje zanimanje je za uporabo medmrežja, na primer Skypa, sploh če imajo otroke, sorodnike ali znance v tujini. Manj jih zanima Word. Največkrat jih obiskujejo strani s kuharskimi recepti, vreme, odhode in prihode avtobusov na postajo," nam je pojasnila Rantova.

Sicer so pa starejši zelo previdni pri uporabi spleta in računalnika, saj se še vedno bojijo, da bi kaj pokvarili. Mogoče je edino nevarnost kakšnih spletnih iger in uporaba kreditnih kartic, če se že odločijo za nakup po spletu, in da bi zapadli in verjeli različnim oglasom, je še povedala gospa Rant. Vendar je za to manjša verjetnost, saj so starejši res zelo previdni, pa tudi zelo redko se odločajo za nakupe po spletu in uporabo spletnih bank.

Do zdaj je bila najstarejša udeleženka na tečaju stara 86 let in razen tega, da je znala prižgati računalnik, je bila čista začetnica. Po enem letu druženja enkrat na teden pa je že imela svoj Skype, ker se je sin preselil v tujino in se je lahko pogovarjala z vnuki, kar ji je največ pomenilo. Sicer se dobivajo na šolah, tokrat pa so naredili izjemo, tako da je dijak hodil k njej na dom, ker je bila invalidka. Po navadi so tečajniki stari približno 70 let, medtem ko jih je čez 80 manj.

Dijak in upokojenec se časovno popolnoma sama uskladita. Pred tem organizirajo ločena izobraževanja za dijake in upokojence, da se vsi pripravijo na tečaje, predvsem gre tu za komunikacijo in sprejemanje drugih generacij. Potem imajo skupno srečanje, kjer se preko raznih socialnih iger 'poparčkajo'. Večinoma si sami določijo pare, običajno po prvem vtisu. Nato se udeleženec in dijak dogovorita, kateri dan in uro v tednu se bosta dobivala. Tu se morajo starejši prilagajati dijakom, da jih ti po koncu šole ne čakajo predolgo. "Mi jih ves čas spremljamo, tudi obiščemo, vendar se sama dva dogovarjata, če kdaj odpade, saj si izmenjata številke. Seveda je to vse na prostovoljni bazi, tako da je tudi cenovno ugodno. Dijakom pa se to šteje v ure prostovoljstva. Na koncu dobijo tudi potrdilo, predvsem pa so pomembne izkušnje, saj se tu preizkusijo v vlogi učitelja. Nekateri se tudi zelo povežejo," je povedala Rantova. Tovrstne tečaje izvajajo na Inštitutu Antona Trstenjaka že od leta 2006. Začnejo oktobra in končajo maja, da imajo tudi dijaki čas, da v miru končajo šolo. Vsako leto imajo približno 20 parov. To se je izkazalo za zelo pozitivno in učinkovito, zato bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje.

Podobne delavnice potekajo tudi na ljudskih univerzah po Sloveniji in so zelo uspešne, saj se jih ljudje radi udeležujejo. Organizirajo jih tudi v manjših krajih, kjer osnovne šole ponudijo prostor in tudi računalnike. Če tole berete, potem ste že prekaljeni v brskanju po spletnih straneh, še vedno pa ne bo odveč, če se še dodatno informirate in pobrskate po spletu o varni rabi medmrežja.