Kaki ali zlato jabolko izhaja iz Kitajske, kjer poznajo več kot 2.000 njegovih vrst, v Evropo pa je prišel v 19. stoletju. Pri nas ga najdemo predvsem na Obali, čeprav prenese tudi nižje temperature. Ena njegovih velikih prednosti je, da njegovega drevesa ni treba škropiti, zato je njegova pridelava res naravna in brez kemikalij.

Kaki že od nekdaj cenijo zaradi njegove prehranske in zdravilne vrednosti. O tem govori tudi pomen njegovega botaničnega imena Diospyros - hrana bogov. Odlikuje ga visoka vrednost antioksidantov, zdravih dietnih vlaknin, vitaminov A in C, ki je kar nekajkrat večja kot recimo pri jabolku, kompleks vitamina B, pomembna pa je tudi vsebnost pektinov in taninov ter mineralov (kalij, kalcij, fosfor, železo).

Kaki pomaga pri razstrupljanju organizma, poživlja presnovo, znižuje holesterol, deluje proti utrujenosti, povečuje odpornost in pomaga pri stresu ter je koristen za ledvice, jetra, oči, kožo, lase, dlesni, zobe in kosti, je razložila svetovalka specialistka za sadjarstvo Irena Vrhovnik.

"Najbolje je kakije uživati sveže, medene. Ker je ta sadež nevtralnega okusa, ga lahko v kulinariki uporabljamo na različne načine. Uživamo ga lahko v pecivih, z mesom ali ribami. V peki lahko nadomesti jabolko, iz njega pa je mogoče pripraviti marmelado in sladoled. Uporabljamo lahko medenega ali trdega. Takšen je na primer oplojen kaki tipo, ki ga lahko naribamo. Najbolj enostavna in zdrava malica je, da v jogurt ali skuto zmešamo zrel kaki. Zelo nasitna in vitaminsko bogata malica," je razložila Giassijeva. Številni pa kaki tudi posušijo in ga potem uživajo še daleč v zimske dni.

Kaki se uporablja tudi za nego telesa, in sicer za mehkejšo kožo, nekateri pa ga uporabljajo tudi za piling.

Pretekli konec tedna so v Strunjanu potekali tradicionalni dnevi kakija, kjer so lahko obiskovalci med drugim pokusili tudi kakijev sladoled. Oglejte si nekaj utrinkov.