Po drugi svetovni vojni je uspešno nizal uspehe v gimnastiki in vzporedno uspešno končal študij prava. Nadarjenost, vztrajnost in delavnost so Mira Cerarja st. – očeta premierja Mira Cerarja, vodile skozi življenje in mu pomagale pri uspešni športni in poklicni karieri. V enem izmed intervjujev je omenil, da je bil včasih tako utrujen, da je med predavanji včasih za kratek čas zaspal. Na konju z ročaji si je prislužil vzdevke, kot so kralj konja, zlati konjenik, v Tokiu na Japonskem celo bog konja. Cerar je bil prvi, ki je dvakrat zaporedoma osvojil naslov evropskega prvaka v mnogoboju, in sicer na krogih, bradlji in drogu.

Z vztrajnostjo in delavnostjo je dobil 30 kolajn
Na olimpijskih igrah je bil trikrat, in sicer v Rimu (1960), Tokiu (1964) in štiri leta pozneje v Cuidad de Mexicu (1968). Najuspešnejši je bil na OI v Tokiu, kjer je osvojil zlato na konju in bron na drogu, štiri leta pozneje pa ponovil uspeh na konju. V športni karieri si je prislužil 30 kolajn, od tega kar 16 zlatih, in sicer dve na olimpijskih igrah, štiri na svetovnih prvenstvih in deset na evropskih. V nasprotju z danes v njegovih časih športniki niso prejemali finančnih nagrad in tudi trenirali so v bistveno slabših razmerah. Športu si moral biti predan, medtem ko
drugih koristi, razen priznanj in slave, ni bilo pričakovati, vendar so se uspehi športnikov zelo cenili.

Poleg športnih priznanj je dobil še številna druga odlikovanja
Športno kariero je končal leta 1970 na svetovnem prvenstvu v Hali Tivoli, kjer je osvojil zlato medaljo na konju. Ob vseh treningih in uspešnih udejstvovanjih v evropskem in svetovnem merilu je končal študij prava in nadaljeval z odvetniško kariero. Po upokojitvi se je znova posvetil delovanju v športu, saj je eden izmed ustanoviteljev Olimpijskega komiteja Slovenije, Slovenske olimpijske akademije in ambasador Slovenije za šport, toleranco in fair play.

Skupaj z ženo Zdenko sta si z nagrado, ki jo je prejel od Avnoja, začela ustvarjati dom na Barju, nato pa se zaradi narave in bližine glavnega mesta odločila za Grosuplje. Po končani športni karieri je začel delati v odvetništvu. Izjemni uspehi in družina so mu zagotovo v zadovoljstvo in ponos, tako da se danes lahko posveča stvarem, za katere morda v času službe ni bilo časa. Ob 70. rojstnem dnevu je izšla tudi biografija Miroslav Cerar in njegov čas, kjer je opisano njegovo športno, poklicno in zasebno življenje.

Poleg številnih športnih uspehov je prejel tudi odlikovanje za olimpijski red, najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji nagrado Avnoja in Bloudkovo nagrado.

Z gimnastiko je povezan že več kot 50 let
Cerar se je leta 1999 vpisal tudi v »Hišo slavnih« (Hall of Fame) ter bil odlikovan tudi od predsednika RS, dr. Danila Turka. Prejel je zlati red za zasluge na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki. Pred dvema letoma je postal častni predsednik Gimnastične zveze Slovenije in ob tem za naš spletni portal povedal: "To je zelo lepo priznanje celotnega gimnastičnega okolja, saj sem s tem športom povezan več kot 50 let." Dodal je še, da so bili v njegovih časih za dober uspeh poleg treninga pomembni tudi disciplina, red in solidarnost, saj so se med sabo spodbujali in si pomagali. Danes meni, da je preveč tekmovalnosti, saj hoče biti vsak na prvem mestu. Včasih moraš biti tudi poražen, in to sprejeti ter se iz tega kaj naučiti, meni Cerar.

Družino sta postavljala na prvo mesto
V številnih intervjujih je povedal, da sta bila z ženo Zdenko usklajen par, čeprav je imela ona več zaslug pri vzgoji otrok. Odraščala nista v izobilju, zato sta bila vajena trdo delati, kar se je obema obrestovalo. Pozneje sta na prvo mesto postavila družino, še posebej Zdenka, ki se je zaradi tega odrekla tudi nekaj obetavnim ponudbam glede službe. Ko so nastopile težave in je bil blizu prepir, je Miro po navadi predlagal delo, ki resnično združuje, saj so se tudi pri njih strasti hitro umirile.

S športom sta se ukvarjala oba, saj je bila tudi Zdenka uspešna telovadka, vendar otrok nista silila v to, čeprav sta se hčeri vseeno odločili za gimnastiko. So se pa veliko ukvarjali s športom in hodili v hribe, vsi trije otroci so obiskovali tudi glasbeno šolo. Pri vzgoji sta bila dosledna in jih naučila delavnosti, skromnosti in odgovornosti, predvsem pa medsebojnega spoštovanja in ljubezni drug do drugega. Oba sta bila zelo dejavna in navezana drug na drugega, po Zdenkini smrti pa se na kulturne in druge prireditve rad odpravi z drugimi člani družine.