Čeprav Kogoj ne da nič na elitizem, so mu bile žlahtne oblike aristokratskega angleškega sloga vedno blizu. Tudi zato se mu je pred leti prikradla želja, da bi obnovil avtomobil, in to takega, ki v sebi nosi vse to. Za svojo dušo, pravi. Seveda po vseh pravilih obnove starodobnika, a vseeno z dodatkom osebne note.

"Od nekdaj sem v sebi nosil skrito željo, da bi nekoč obnavljal kakšen res star in plemenit avtomobil. O tem sem skoraj nezavedno sanjal dolgo vrsto let. V poznih 60. letih je v meni vzniknilo spoznanje, da so mi izmed vseh športnih avtomobilov, ki sem jih do takrat poznal, najbolj všeč prav angleški jaguarji," je Kogoj zapisal v uvodu knjige Jaguar Jožeta Kogoja Zgodba o vztrajnosti, v kateri je podrobno opisana obnova zelenega lepotca.

Pred slovensko osamosvojitvijo v Slovenijo ni bilo mogoče uvoziti starodobnikov. Leta 1994 pa se je Jože odločil, da bo kupil in obnovil jaguarja XK150 FHC, letnik 1960. "Enostavno: leta 1994, bilo je pred božičem, sem se odločil. Treba je bilo plačati 4000 dolarjev. Po faksu sem dobil iz Miami Beacha ponudbo, videl sem samo silhueto in mi je bila všeč. In sem rekel: 'Bo, kar bo.' Potem je prišel avto. Drugi dan sem slišal komentar, je rekel pokojni gostilničar Bric: 'Je prišel še en kurnik za kokoši,'" pravi Kogoj.

Kot piše v knjigi, je njegova žena Andrejina ob vsem dogajanju le poslušala in modro molčala. Ni se želela vmešavati v njegove odločitve, zato je samo radovedno opazovala in z določenim nezaupanjem čakala, kako se bo ta njegova velika pustolovščina na koncu izšla.

Zaradi visoke carine so dele naročali v Italijo
"Kurnik" so najprej razstavili na prafaktorje in dali dele v peskanje. Potem se je začelo sestavljanje. Dele avtomobila so naročali iz Anglije, kjer je Jaguarjevo matično podjetje, ti pa so prihajali v sosednjo Italijo zaradi naše takrat visoke carine.

"Ohišja menjalnika praktično ni bilo. Prejšnji lastnik ga je začel obnavljati, potem je obupal in ga zapeljal pod lesko, ker smo potem našli lešnike. Ker prednje šipe ni bilo, so v avtomobil padali dež in tudi lešniki in ohišje menjalnika je bilo popolnoma 'gnilo'. Najtežje je bilo dobiti pravega izvajalca ličarskih in drugih del, ker je bilo treba obnoviti vse instrumente," pojasnjuje zapleten proces obnove.

Za obnovo stoji ekipa, v kateri je bil tudi Stojan Boštjančič, ki je skrbel za naročanje delov in takrat s tujino komuniciral predvsem prek telefaksa. "Bil je brez zadnjega stekla in ni se ga dalo dobiti drugače, kot da nam je šel tisti v Angliji na roko in je iskal po odpadih in je potem dal rabljeno steklo, da smo lahko končali. Za motor in karoserijo so se dobili vsi deli, motor je imel po oceni mehanika okoli 40.000 kilometrov. Ta avto je imel volan na levi strani, ker je bil za ameriško tržišče, sicer pa so ga imeli na desni."

Športni jaguar XK150 coupe naj bi šel približno 200 kilometrov na uro in ima šest cilindrov v liniji. Jože Kogoj je avtomobil prebarval v tisto pravo angleško barvo - zeleno, notranjih detajlov pa se je lotil sam. Ročico menjalnika je naredil kar iz oljke. "Takoj ko je prišel avto, sem pogledal noter in si rekel: 'Usnje je, a ni razpoznavno, ampak nikjer pa ni lesa?!' Angleški avtomobili so znani po furnirju. Potem mi je mojster iz Solkana rekel: 'Veste, oljka je najtrši les, po trdoti je zelo podobna železu.' Ampak, kje ga dobiti?! Potem sem izvedel, da je podjetje na Sardiniji in sem šel takoj tja, kupil sem nekaj desk iz 300 let stare oljke. In ko sem dobil ta les, ni bilo več problema."

V avtomobil (letnik 1960) sta Jože Kogoj in ekipa vložila 6000 delovnih ur, obnova je trajala sedem let. Nikoli ni računal, koliko je v njem vloženega denarja, koliko je vreden obnovljen, ne ve. To je bil projekt za dušo. Zdaj ima že druge, zato zelenec bolj ali manj stoji v garaži. "Meni ni problem voziti, a je treba povedati - ta avto je špartanski. V tistih letih je bil ta model tudi prvak Le Mansa, pet let (1951, 1853, 1955, 1956 in 1857). Že ta avto ima volan, ki se regulira, ampak je znotraj zelo trd. To ni udobna vožnja, ampak ga voziš kot predvojni traktor. Je pa zelo lep," še pravi.

Knjiga kot navdih za podobne projekte
O avtomobilu je nastala tudi knjiga Jaguar Jožeta Kogoja Zgodba o vztrajnosti z vso dokumentacijo o avtomobilu in procesu obnove. Upa, da bo z njo za podobno stvar navdušil še koga, čeprav hkrati priznava, da obnova takega starodobnika res ni preprosta.

"Tako v Sloveniji kot tudi v drugih deželah Evrope bi s težavo našli ljubitelja starodobnih vozil, ki se je ukvarjal z restavriranjem svojega starodobnika na tako premišljujoč in poglobljen način, kot je to naredil Jože Kogoj iz Mirna pri Novi Gorici. V okolju, v katerem živi in dela, kakor tudi pri svojem vsakršnem delovanju je poznan kot pobudnik novih idej, oblikovalski zanesenjak in velik ljubitelj vsega lepega in dovršenega," je v predgovoru knjige zapisal Mihael Vrhunec, ustanovni predsednik slovenske zveze društva ljubiteljev starodobnih vozil - SVS.