Datum je ganljiv prikaz trme našega ljudstva. "Po starem gregorijanskem koledarju je bilo gregorjevo res prvi pomladni dan, ko pa je papež Gregor korigiral koledar, so morali 10 dni izvzeti iz koledarja. A naši ljudje so bili trmasti in gregorjevo je ostalo gregorjevo in tega ni spremenil nihče," je v oddaji Dobro jutro dejala Kunaverjeva.

Ko govorimo o gregorjevem, ima vsaka vas v Sloveniji svoj glas, vsem pa je nekaj skupnega: ta pomladni prisluh naravi. "V Beli krajini se tako na gregorjevo ptički ženijo in domačini so takrat pod grmovje nastavljali potičke, krhlje in orehke, ki so jih srečni otroci potem iskali. To so bile dejansko dobrote, ki so bili ostanki ptičje ohceti," je pojasnila Kunaverjeva.

Na Gorenjskem so običaji drugačni. "V Kropi so bili stari mojstri, ki so se celo leto učili glas enega ptička. In potem je bila v gozdu tiha tekma. To so bili res taki mojstri, da so bili takrat v kroparskem gozdu vsi ptički zmedeni, ker so jih človeški glasovi zmedli, tako resnični so bili."

V Tržiču in okolici so imeli močno tradicijo čevljarji, ki so delali od jutra do večera. "12. marca pa je dan že tako dolg, da zvečer nisi več potreboval lučke, zato so jo vrgli v vodo. Najprej so oblance s smolo nasmolili in so plavali po vodi, kar je spremljala cela vas. To je bil tak pozdrav pomladi," razlaga tržiške običaje. Potem so začeli delati ladjice in cerkvice, kar je še danes zelo priljubljen običaj.

Kot je dejala, pa jo najbolj veseli, da običaj čedalje bolj pridobiva veljavo, saj pomeni lepo slovensko tradicijo.