Med je bogat s koristnimi encimi, hormoni in vitamini. Foto: EPA
Med je bogat s koristnimi encimi, hormoni in vitamini. Foto: EPA
Med
Zdravilno naj bi bilo tudi žvečenje medu v satju, ki ga sicer nismo navajeni uživati. Foto: EPA

jesti, ko smo še zdravi," pravi Franc Šivic, dolgoletni čebelar in predavatelj o čebelarskih izdelkih.

Z medom si krepimo organizem in dvigujemo njegovo odpornost. Je tudi hrana za srce, najpomembnejši mišici v organizmu namreč pomaga pri poganjanju krvi po telesu. Pri moških nad 50. letom pa naj bi ena žlica čebeljega cvetnega prahu dnevno pomagala pri preprečevanju benignega povečanja prostate.

Včasih pomaga tudi, ko zdravila ne
Koristen vpliv pri ljudeh obolelih za parodontozo, so v povezavi z medom potrdili tudi na ljubljanski Medicinski fakulteti. V raziskavi o koristi medu pri boju z ustnimi bakterijami se je pri omenjeni bolezni najbolj izkazal med oljne ogrščice in lipe. Posebej pozitivno pri parodontozi pa naj bi bilo žvečenje lipovega medu v satju, je poudaril Šivic.

Pred leti nas je presenetila novica, da naj bi imel novozelandski med čudežne zdravilne lastnosti. Tam čebele nabirajo cvetni prah na rastlini manuka. Tak med pomaga pri celjenju ran, podobne lastnosti pa naj bi imel tudi naš kostanjev med. Ta ubija bakterije v ranah in pomaga tudi pri t. i. diabetičnih ranah, kadar sicer ne pomagajo niti zdravila, je povedal Franc Šivic, gost oddaje Svetovalni servis.
V tujini poleg medu pogosteje uporabljajo tudi cvetni prah in matični mleček, ta je še posebej kakovosten, saj čebeli matici, ki se hrani izključno z njim, omogoča veliko daljše življenje kot preostalim čebelam. V Rusiji, Romuniji, Mehiki in Kubi pa naj bi apitoksin, kot imenujemo čebelji strup, uporabljali tudi pri zdravljenju multiple skleroze, so še povedali v oddaji.

So kristali v medu znak, da mu je bil dodan sladkor?
Pravi med naj bi ob zadrževanju na hladnem kristaliziral. Na dnu kozarca z medom je takrat mogoče videti kristale, ki so podobni sladkorju. Ljudje se zaradi njih sprašujejo, ali je bil medu dodan sladkor, vendar najverjetneje ni bilo tako. "Med kristalizira, če ni bil dovolj zrel," je poudaril Šivic, ki pravi tudi, da je kristaliziran med popolnoma naraven. Če ga želimo utekočiniti, ga lahko segrejemo, vendar temperatura pri tem postopku ne sme presegati 40-45 stopinj Celzija, ker bi s tem uničili zdravilne učinkovine, ki jih vsebuje.

Več o pozitivnih lastnostih apiterapije, kot rečemo vedi o zdravljenju s pomočjo čebeljih pridelkov, lahko prisluhnete tukaj.