Še vedno vitalen in pronicljivega duha ter popolnoma predan športu. Rodil se je v Adlešičih v Beli krajini, a se je pet let po njegovem rojstvu njegova družina preselila v Ljubljano, kjer je leta 1931 postal član telovadnega društva Sokol Vič.

"V Sokolskem domu sem bil praktično ves dan. Oče mi je dejal, naj še prespim v njem. Takrat sem se še ukvarjal s številnimi športi, ko pa sem odšel v ljubljansko Ilirijo, sem se zapisal atletiki. Iz leta v leto sem napredoval, vendar je druga svetovna vojna za nekaj časa zaustavila mojo športno pot, ki sem jo nadaljeval po njej," se je na sprejemu v prostorih Dela svojih začetkov spominjal najstarejši slovenski olimpijec.

Polfinale v teku na 400 metrov
Leta 1948 so se mu uresničile sanje vsakega športnika, saj je nastopil na prvih povojnih olimpijskih igrah v Londonu, in sicer v teku na 400 metrov, kjer se je uvrstil v polfinale, in v štafeti 4 x 400 metrov. Bil je tudi večkratni državni prvak in rekorder na 100 in 200 m.

Tudi po končani tekmovalni karieri je ostal v svetu športa, od leta 1960 do 1968 je bil selektor jugoslovanske ženske atletske reprezentance, olimpijskih iger v Rimu leta 1960, Münchnu 1972 in Montrealu 1976 se je udeležil kot športni funkcionar, leta 1984 v Sarajevu pa je bil del organizacijske ekipe. Pred tremi leti je na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) še enkrat odšel na poletne olimpijske igre v Londonu.

"Najbolj zadovoljen sem bil, ko sem leta 1948 lahko nastopal na olimpijskih igrah v Londonu. Prebil sem se v drugi krog, kar je bil zame takrat velik uspeh. Ko sem leta 2012 na povabilo Olimpijskega komiteja Slovenije spet lahko šel v London, sem si ogledal finale meta v kladivu. Že po prvem mestu Primoža Kozmusa sem dejal, da bo osvojil kolajno. Zanimivo, da je tudi leta 1948 takratna Jugoslavija po zaslugi Ivana Gubijana prišla do srebrne kolajne v metu kladiva. S teh olimpijskih iger se dobro spominjam tudi srebrne kolajne nogometne reprezentance, ki je v polfinalu premagala domačine," je dejal Račič.

Že vrsto let se ukvarja tudi s športno statistiko in publicistiko
"To je bil vedno moj hobi. Še ko sem bil v Beogradu, sem v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zapisoval vse reprezentančne nastope jugoslovanskih atletov in atletinj. Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem nadaljeval to delo in dal predlog, da napišemo almanah slovenske atletike od leta 1945 do 1970. Pozneje smo izdali še knjigo 85 let slovenske atletike, s Tomom Levovnikom sva leta 1984 napisala knjigo Naši olimpijci. Zdaj sva prišla do olimpijskih iger v Londonu in Sočiju, žal pa še nisva našla človeka, ki bi to financiral. Sicer pa bom vse svoje zapiske predal Muzeju športa, saj bi bilo škoda, da bi te stvari ostale nekje spravljene," je Marko Račič navkljub visoki starosti še vedno publicistično dejaven.

Ob visokem jubileju so Marko Račiču vse najboljše zaželeli tudi nekateri najboljši slovenski športniki, vidni športni funkcionarji in njegovi sodelavci.

Fotogalerija: Ervin Čurlič