Na enem mestu so se srečali različni deležniki, in sicer predstavniki lokalne skupnosti in izobraževalnih ustanov, njihovi uporabniki, priseljenci različnih narodnosti in drugi obiskovalci.

Spregovorili so o premagovanju predsodkov in stereotipov do priseljencev in Romov, ki vplivajo na medosebne odnose v družbi ter jih krhajo. Dogodka se je udeležila tudi Rominja mag. Hedina Sijerčić iz Bosne in Hercegovine, ki nikoli ni skrivala svoje identitete. Poudarila je, da je najpomembnejše izobraževanje, saj te pripelje do zaposlitve in neodvisnosti. Povedala je, da je razlog za nižjo izobrazbo Romov tudi v tem, ker nimajo upanja na boljšo prihodnost. Po drugi strani pa je veliko izobraženih, za katere se ne ve, ker se sramujejo siromaštva in raje prikrivajo svojo identiteto.

Moti jo posploševanje, da so vsi Romi enaki, saj je skozi leta marsikaj spremenilo na več področjih romskega življenja. Še vedno pa je veliko zlorab in izkoriščanja otrok, ki pod prisilo staršev prosijo po ulicah, ženske so pogosto žrtve prostitucije ali pretepene, če niso naprosile dovolj denarja. Brez vzajemnega učenja, da se Romi učijo o nas in mi on njih, ne bo pridobila nobena stran, le nazadovali bomo, meni Sijerčićeva.

Kultura in izobraževanje gresta z roko v roki. Poudarila je, da je treba vlagati v izobraževanje in Rome naučiti, kako ravnati z nepremičninami. Najbolj obrobne skupine niti ne vejo, kako se vesti v stanovanju, zato jim mora to nekdo pojasniti. Povedati jim je treba, da je treba stanovanje vzdrževati, plačevati stanarino, elektriko, vodo in druge stroške. Predlaga, da se denar razporedi na različna področja, ne samo za zdravstvo, bivanje, ekonomske razmere, ampak tudi v izobraževanje, da bodo znali tisto, kar dobijo, vzdrževati. Poskrbeti je treba, da se zaposlijo in naučijo sami skrbeti zase. Otroke pa spremljati, ali redno obiskujejo šolo. Poudarila je tudi, da bi morali več časa posvetiti romskemu jeziku, ki je zapostavljen.

"Delati je treba z Romi in za Rome!"
Novinar RTV-ja Sandi Horvat, ki pripravlja romske oddaje, je povedal, da je bila njegova najboljša naložba v prihodnost ravno izobraževanje. Sicer je pa kritičen do projektov, ki se izvajajo nekaj časa, nato se življenje v romskih naseljih znova vrne na stare tirnice. Romi tako dobijo občutek, da se to ni delalo zanje, saj ne pride do bistvenih sprememb.

Maja Žunič Fabjančič je povedala, da na DRPD Novo mesto zaposlujejo tudi Rome. K integraciji je treba pristopiti celostno in poleg izobraževanja upoštevati tudi bivanjsko in ekonomsko problematiko, zdravstvene razmere in pomagati pri zaposlovanju. "Iskati je treba poti, ki nas povezujejo in ne razdvajajo," je poudarila in dodala, da "vsak od nas lahko naredi to, da Rome in priseljence sprejme ter jim da priložnost za ustvarjanje in življenje v našem okolju".

Z osebnimi stiki ljudi najbolje spoznamo in vzpostavimo dober odnos
Na Razvojno-izobraževalnem centru (RIC) Novem mestu izvajajo različne delavnice in projekte za tujce in Rome, ki se želijo vključiti v lokalno skupnost, se česa naučiti ali zgolj kakovostno preživeti prosti čas. Ob različnih prireditvah, med katerimi je tudi Teden vseživljenjskega učenja, pa izmenjajo mnenja in dobre prakse z različnimi deležniki. "Sem prihajajo ljudje, ki so zelo motivirani, saj tu najdejo različne oblike pomoči, kot so pomoč pri samostojnem učenju in vključitev v različne programe. Vsi dobro sodelujejo in so pripravljeni na učenje ter vključevanje v najrazličnejše oblike dejavnosti," je o izkušnjah s tujci in Romi povedala Marjeta Gašperšič, direktorica RIC-a.

"Predsodke do tujcev in Romov bomo razbili tudi s tovrstnimi dogodki, kjer prihaja do neposrednega sodelovanja, pogovora in spoznavanja." Razlika je, ko govorimo o nekem posamezniku na splošno, in tem, ko človeka osebno spoznamo, saj se šele v tem primeru vzpostavi neki odnos in odstranijo ovire, če so bile prisotne, je pojasnila Gašperšičeva. Z leti je vse manj meja in predsodkov do Romov. "Opažamo, da so bolje sprejeti na naših hodnikih, tudi ko se kot udeleženci udeležijo nekega dogodka. Nekaj let nazaj smo imeli dve skupini. Danes ni več tistih ostrih meja med njimi. So pa še vedno težave s sprejemanjem drugačne kulture," je pojasnila Gašperšičeva. Pogosto ne razumemo, da gre za drugačno kulturo, ker gledamo samo s svoje perspektive. Najbolje ljudi in njihove navade spoznaš, ko si z njimi v družbi.

"Na človeka je treba gledati celostno!"
Tudi mag. Zvonka Pangerc Pahernik iz Andragoškega centra Slovenije je poudarila pomen izobraževanja. "Prihajam iz izobraževane sfere, zato mislim, da je tu treba iskati poti ven iz predsodkov in stereotipov. Ta dogodek pomeni, da se ljudje iz različnih taborov srečujejo in odkrito pogovarjajo. Mislim, da bi takšna sporočila morala iti tudi do tistih, ki odločajo in sprejemajo strategije, za katere smo slišali, da so pogosto samo napisane, ne pa tudi uresničene, ali pa v tem kontekstu uresničevanja prihaja do stranpoti."

Različne kulture bomo najbolj približali ljudem z osebnim pristopom. "Mi si veliko prizadevamo ozaveščati in tudi ta dogodek poteka v okviru Tedna vseživljenjskega učenja. To niso samo izobraževalni dogodki, ampak tudi kulturni in družabni ter prizorišča, kjer prihaja do srečanj različnih kultur in naravnanosti ljudi. Ko se tu srečujemo in družimo, ni meja, ko pa smo na sestankih, kjer so predstavniki različnih taborov, pa redkokdaj prestopimo mejo. Na človeka je treba gledati celostno, in če verjameš v nekaj, lahko to tudi zagovarjaš," je povedala Pangerc Pahernikova.

Na delavnici Medkulturni mostovi so se srečali predstavniki iz različnih držav
Izvajali so jo predstavniki različnih narodnosti, ki so se preselili v Slovenijo iz Velike Britanije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Srbije ter domači predstavniki Slovenije. Na njej so sodelovali priseljenci različnih narodnosti, tudi iz Kitajske, Makedonije in drugih držav. Spregovorili so o sebi in državi, od koder prihajajo, svojih izkušnjah v Sloveniji, s čim se ukvarjajo, kako so se znašli v novem okolju in klepetali ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih pripravili sodelujoči na delavnicah. Izmenjava izkušenj in sklepanje novih znanstev je zagotovo pripomoglo k spoznavanju in sprejemanju drugih kultur. Spregovorili so o svojih dejavnostih, saj nekateri hodijo k folklori, drugi predajajo svoje znanje naprej ali so prostovoljno vključeni v različne dejavnosti.

"Izobraževalci odraslih moramo delovati proaktivno, ustvarjati kakovostna učna okolja, pri tem povezovati različne organizacije v lokalnem okolju in poskrbeti, da bodo v izvedbo in načrtovanje izobraževanja vpeti vsi deležniki. Politiki, gospodarstveniki, civilna družba in vsi, ki kakorkoli sooblikujejo ta prostor," je strnila misli Gašperšičeva.