Tu se starejši tedensko srečujejo in debatirajo o različnih temah, stkejo prijateljstva in dobijo občutek pripadnosti. V društvu Žarek, ki deluje že 21. leto, se povezujejo vse tri generacije, ki so pripravljene nekaj svojega časa nameniti sočloveku. V letih druženja so se zato med v skupinah stkale trdne vezi, ponekod tudi trajna prijateljstva.

Člani lahko postanejo voditelji skupin po predhodnem izobraževanju
Branka Bukovec, organizatorka lokalne mreže MD Žarek in predsednica Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in tudi sama vodja ene izmed iz skupin, je z žarom v očeh pripovedovala, kako člani komaj čakajo na srečanja, ko imajo možnost v prijetnem vzdušju poklepetati.

"Društvo je usmerjeno v delovanje skupin starejših za samopomoč, medtem ko za člane
organiziramo tudi izobraževanja in strokovne ekskurzije. Trenutno imamo okrog 60 članov, ki
so večinoma usposobljeni voditelji. Usposabljanje traja od enega do dveh let in brez tega
noben voditelj ne vodi skupin po nacionalnem programu Socialne zbornice. To je
prostovoljski projekt, v katerem dobijo prostovoljci vso podporo in gradivo za vodenje
skupin. Zdaj imamo v skupine vključenih okrog 200 starejših, starih nad 65 let," je povedala
Bukovčeva. Delujejo v sedmih občinah, največ pa v MO Novo mesto, ki jih poleg MDDSZ
tudi finančno podpira.

Med člani se razvijeta pripadnost in zaupanje
Skupina za marsikaterega člana pomeni "nadomestilo za izgubljeno ali odtujeno družino, v
njih se počutijo varne in sprejete, udeleženci znova vidijo smisel življenja in so dobra oblika
pomoči pri premagovanju težav ter osamljenosti," je povedala predsednica MD Žarek Marija
Padovan in dodala: "Cilj društva je že od začetka jasen, in sicer naj bi v naših občinah
delovalo čim več medgeneracijskih skupin, ki bi prostovoljno skrbele za socialne stiske
starejših ljudi, zato da med nami ne bi bilo vse več osamljenih in izločenih."

Povprečno vedno deluje okrog 20 skupin in v njih so postavljena tudi pravila. Skupine se
srečujejo ob istih dnevih, uri in kraju deset mesecev, le julija in avgusta po navadi nimajo
srečanj. V vsaki skupini sta po dva voditelja, ki se dopolnjujeta. Včasih so teme tudi zelo
zaupne in eno izmed pomembnih pravil je, da vse, o čemer se pogovarjajo, ostane v skupini.
To so tudi prijateljska srečanja (praznovanje rojstnih dni), ne samo formalna, je pojasnila
Bukovčeva.

Starejši pogrešajo pogovor in sogovornika, ki ima čas, da jim prisluhne
"Ti pogovori starejše bogatijo, saj so veseli, da jih nekdo posluša. Zaradi hitrega tempa
življenja bi radi še kaj povedali, pa nimajo komu, ker jih nima nihče časa poslušati. Tu pa
vejo, da se bodo lahko enakovredno pogovarjali s svojimi vrstniki. Delo je tako naravnano, da
morajo v tisti uri priti vsi do besede in ne sme nihče prevladovati, za kar poskrbi voditelj."
Teme so pogovorne, iz vsakdanjega življenja, spominov in običajev.

"Voditelji imajo priročnik, v katerem lahko dobijo dodatne ideje za teme, povzetke vsebin,
tako da jim skrajšamo čas priprave, vsebino pa lahko dopolnijo tudi udeleženci. Srečanja so
usmerjena in vodena, zato morajo udeleženci upoštevati pravila govora in poslušanja," pojasnjuje Bukovčeva. Ves čas skrbijo, da se voditelji izobražujejo, obiščejo druge skupine in prenašajo znanje, izkušnje in ideje. To morajo biti široko razgledane in angažirane osebe, imeti morajo občutek za delo s starejšimi, jim znajo prisluhniti in imajo visoko stopnjo empatije, je poudarila Bukovčeva.

Srečanja v skupinah povezujejo vse generacije
"Glavni cilji projekta so, da zadovoljimo nematerialne potrebe starejših, da se srednja
generacija vključi kot prostovoljska ekipa ter se pripravi na lastno starost, mlajša generacija
pa ima tudi svojo vlogo v okviru medgeneracijskega povezovanja. Oni se vključujejo
občasno. Enkrat na leto imamo srečanje in takrat se družijo vse generacije, kjer se imajo tudi
mladi priložnost povezati s starejšimi," je povedala Bukovčeva. Veliko starejših voditeljev je
zdaj že članov in skupaj soustvarjajo dinamiko v skupini.

Vodenje skupine je odgovornost, vendar človek na več ravneh bogati
Ljudje se težko odločijo za vključitev med prostovoljce, na koncu so pa vsi zadovoljni.
Pravijo, da jih to bogati, saj kljub temu, da dajo veliko svojega prostega časa, po drugi strani
pa jih delo z ljudmi izpopolni. Voditelji nekatere člane, ki se ne morejo več udeleževati
skupin, obiščejo na domu ali pripeljejo na srečanja, če nimajo prevoza. "Še posebej ženskam
v kmečkem okolju so bila ta srečanja kot praznik, ko so se lahko uredile in šle. Tako se
navežejo drug na drugega, da so potem tudi slovesa zelo težka," je še sklenila sogovornica.