V vasi na Dolenjskem vsako leto junija organizirajo košnjo župnijskega travnika na Cavsarju, kjer zaradi strmega terena ni mogoča strojna košnja. Pred nekaj leti so se posamezniki odločili, da naredijo "vaško akcijo" košnje, projekt pa zadnja leta organizira domače turistično društvo Lovrenc. "Ne gre le za to, da se pokosi trava, temveč tudi za ohranitev tradicije, običajev, da tudi mlajši rod vidi, kako smo včasih delali. Tako imamo tudi že nekaj mlajših koscev, ki se radi udeležijo takšne košnje," pravi predsednik društva Alojz Kerin.

Ob tem dodaja, da se je v najboljših letih košnje udeležilo tudi več kot 50 koscev in grabljic, letos pa jih je bilo nekaj čez 30. "Smo vseeno pokosili hitro, tako da še ni bilo prevelike vročine."

"Mi začnemo sicer ob sedmi uri, ko je sicer še kar rosa, a včasih so rekli, da se trava najbolje kosi v močni rosi, tako da so mladi fantje vstajali ob dveh zjutraj. Če je bila mesečna noč, potem so ponoči kosili, ker je bilo lažje kot podnevi, saj ni bilo vroče. Kosa je seveda morala biti pripravljena že prejšnji dan in je morala biti dobro sklepana," pojasnjuje Kerin. To so po navadi počeli starejši možje, gospodarji.

Na vprašanje, ali je tako v skupini težko kositi in je potrebna velika moč, naš sogovornik odgovarja, da ni pomembna samo moč, čeprav je potrebna. "Včasih je veljalo, da mora biti prvi kosec dober in krepek, ker je veljalo, da je delal "tuplt" red, torej dvojno vrsto. Ker ni šel čisto na rob parcele, temveč je prvo red celo malo v drugo parcelo zakosil, potem je pa nazaj grede znova kosil v to red, kar pomeni, da je bila prva red dejansko dvojna," pravi Kerin. Ob tem pa dodaja, da so seveda morali biti vsi kosci dobri, sicer se je lahko zgodilo, da so jih zadnji ujeli. "In to je bila sramota, če so jih ujeli, potem je sledilo veliko zafrkavanja."

Med samo košnjo so kose klepali tudi na samih travnikih. "Eden ali dva klepača imata na travniku stole, na katerem je žabica in nanjo se postavi kosa. Potem pa se kosa skleplje s klepcem, to je posebno kladivo, ki je ožje, ni navadno kladivo. Stari kosci so zelo znali izbrati pravo koso: ko so šli kupovati koso, so koso prijeli za peto in jo udarili ob trd material, in so že po zvenu vedeli, katera kosa je res dobra." Tanjši, kot je bil zven, bolj trda je bila, trše kaljena in posledično boljša je bila, a se je težja klepala. Ko so kupovali koso, jo je bilo po navadi treba dvakrat klepati: prvič so jo stanjšali, drugič pa naostrili, še pravi.

Grabljice so potem delo nadaljevale ...
Moški so se torej vstali zgodaj zjutraj in so kosili, potem so pa z dnevom prišle še grabljice in so te redi razteple. "Če je trava predolgo na rosi, se slabo suši, in tudi preveč na kupu je lahko, kar ni v redu. Tudi mi smo imeli letos 8 do 10 grabljic, ki so se oblekle v tradicionalna oblačila, in jih je bilo prav lepo videti na hribu."

Hrana za moč
Ker je šlo za težko fizično delo, je bila potrebna močna malica, saj so kosci potrebovali veliko energije, pa tudi šilce žganega je bilo obvezno. "Včasih so gospodinje zajtrk na travnik prinesle že zelo zgodaj zjutraj in tudi mi smo povzeli ta običaj in imeli že med košnjo malo vmesnega zajtrka, potem pa na koncu obilno malico po domače, kot je bila nekoč: zelje, fižol, malo mesa," razloži stare običaje.

Čeprav se najdejo tudi mladi, ki jih zanima tovrstno ohranjanje kulturne dediščine, jih je žal malo. V društvu upajo, da se bo to v prihodnjih letih spremenilo. "Upam, da bomo običaj tudi vnaprej ohranjali, je pa res, da je čedalje manj zanimanja med ljudmi, pozna se kriza, ljudje so obremenjeni s svojimi skrbmi. Mladi se pa ne zavzamejo toliko, da bi nadaljevali tradicijo, tako da opažamo, da so kosci venomer isti."

Ohranjanje številnih starih običajev
Poleg košnje vsako leto prikažejo tudi različne stare običaje, kot so nalaganje sena, delanje ograbkov in kopic, lani pa so pripravili tudi tekmovanju v sestavljanju vaškega lojtrnika. Seveda pa igra pomembno vlogo tudi pristna raška kulinarika. "To se nam zdi zelo pomembno, ker se ukvarjamo s projektom Najboljše z Rake, pod to znamko bodo lahko pridelovalci prodajali svoje pridelke in izdelovalci svoje izdelke."