Za KOPB boleha okoli 210 milijonov ljudi po vsem svetu, njihovo število pa narašča. Velika večina bolnikov je kadilcev, le okoli 5 do 10 odstotkov bolnikov je nekadilcev.

V Sloveniji je prevalenca bolezni med 5 in 6 odstotki, kar pomeni, da je nekje okoli 100.000 bolnikov s KOPB, je na tiskovni konferenci povedal specialist internist in pulmolog doc. dr. Matjaž Fležar. "To ne pomeni, da za vse vemo, daleč od tega. Za mnoge osebe z blago obliko bolezni ne vemo. To so tisti kadilci, ki pač rečejo: "Sem malo zadihan, ko grem v hribe, pa saj ni čudno, ker toliko kadim!" To ni res, ti simptomi so že znaki sprememb v pljučih, kljub temu da takrat oseba še normalno diha."

Kot opozarja, težka sapa, ki posameznika omejuje pri telesnih naporih, lahko nakazuje na težave s srcem, pri kadilcih pa to velikokrat pomeni bolezen pljuč. Ob tem dodaja, da tudi kašljanje in pljuvanje pri kadilcih niso nedolžni.

Po Fležarjevih besedah bolezen še vedno ni poznana in ni zadosti odkrita. Dejansko zdravniki zdravijo le tretjino bolnikov, dve tretjini pa je takih, ki sploh ne vedo, da so bolni. "Bolniki s KOPB niso taki, da bi ga prepoznali na ulici. Žal ti bolniki s hujšo obliko ostajajo doma, se ne pojavljajo v javnosti, kar je velika težava tudi za nas strokovnjake. Ta bolezen človeka stigmatizira in marsikateri bolnik kadilec pove, da če bi vedel, kaj se bo zgodilo, ne bi nikoli kadil," pravi Fležar.

Bolezen se razvija dolgo časa
Povprečna starost bolnika s KOPB je več kot 60 let, a bolezen se začne pri njih razvijati že zdavnaj prej, še opozarja in poudarja, kako pomembno je, da bolezen odkrijemo čim prej, s staranjem se namreč bolezen slabša. Svetovna zdravstvena organizacija je KOPB uvrstila v prioriteto obravnav, skupaj z s srčnimi boleznimi in boleznimi raka.

Kako pomagati?
Najprej se mora kadilec odločiti za testiranje delovanja pljuč. S spirometrijo zdravniki izmerijo hitrost izdiha in kapaciteto pljuč. "V petih minutah izvemo, ali pljuča delajo normalno, in tako v 100-odstotkih izločimo bolezen. Bolnikom lahko pomagamo, bolezen lahko ustavimo, da ne bo napredovala, ozdraviti pa je ne moremo," pravi Fležar.

Ob tem je še posebej poudaril na nujnost izogibanja kajenju v bližini otrok, saj to močno vpliva na njihova pljuča.

"Veliko kadilcev reče, saj poznam tega in tega, ki je zdaj star 85 let in je pokadil po 40 cigaret na dan, pa mu nič ni. Seveda je to mogoče, saj ne zboli vsak kadilec, temveč zbolijo samo občutljivi kadilci," je opozoril pulomolog prim. dr. Matjaž Turel, vodja Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergijo v UKC Ljubljana.

Bolnik z okvarjenimi pljuči najprej čuti težave pri hoji po stopnicah, pozneje ob hoji po stanovanju, nazadnje pa ima težave že, ko je pri miru. "Tem bolnikom je zjutraj izjemno težko vstati iz postelje, opraviti jutranja opravila in iti na stranišče. To je najtežje opravilo dneva za bolnike s hujšimi oblikami bolezni," je razkril realnost Turel. Ob tem je pojasnil, da so dolga leta bolnike s KOPB zdravili na enak način, načeloma je šlo za mešanico zdravil, v zadnjih letih pa prihajajo nova zdravila, ki lajšajo življenje in izboljšajo kakovost življenja.

Občutljivi kadilci se pomembno razlikujejo od neobčutljivih. Pri njih pljučna funkcija upada v bolj strmi krivulji, v določenem obdobju dvakrat hitreje, in ti bolniki razvijejo potem KOPB. Kako ugotoviti pravi čas, kdo je občutljiv in kdo ne, ostaja glavni izziv za zdravnike. Če ne bi bilo cigaret, potem KOPB skorajda ne bi bilo, opominja Turel.

Kako dejansko bolezen prizadene bolnika?
Če bi razgrnili pljučne mešičke, bi jih bilo za polovico nogometnega igrišča. KOPB nastane zaradi stalnega vnetja, ki ga povzroča dim, in ti pljučni mešički začnejo propadati, bronhiji se debelijo in v njih nastaja sluz. Posledično se pljuča prenapihnejo, elastičnost pljuč ne deluje več, kar bolniki občutijo kot težko dihanje, strokovnjak navaja razvoj bolezni. Ob telesnih naporih se to potem še stopnjuje. Glavni cilj zdravnikov je zato čim prejšnje odkritje bolezni in začetek zdravljenja, da se ublaži bolezen.

Strokovnjaka sta večkrat opozorila, da je zelo pomembno, da bolnik vzdržuje telesno kondicijo in prehranski sistem, kajti pomembno je, da ne izgublja teže, saj telo potrebuje več energije za normalne, vsakodnevne dejavnosti kot prej. Poleg tega pa je pomembno, da skrbijo tudi za duševno zdravje. Kot je opozoril Turel, je veliko bolnikov tudi depresivnih.

Samo presaditev pomeni popolno ozdravljenje
Edini način za popolno ozdravitev bolnikov s KOPB je presaditev pljuč, za katero pa je primernih le malo bolnikov. "Na žalost je za tako metodo zdravljenja primernih le malo bolnikov s KOPB, v prvi vrsti je tu starostna meja, ki je postavljena okoli 60 let. Rezultati namreč kažejo, da je uspešnost presaditve pri osebah, starejših od 60 let, veliko manjša," je še pojasnil primarij.

Kdaj narediti spirometrijo?
Kot je pojasnil Fležar, je za vsakega, ki kadi 10 let po škatlico cigaret na dan ali pa 20 let polovico škatlice ali pa 5 let po dve škatlici dnevno, priporočljivo, da opravi preiskavo pljuč, ki potem ovrže sum za KOPB. "To je kritična meja, ki je za večino kadilcev pomenik mejo, da vidimo, ali se bo pri tem kadilcu razvila bolezen," je dejal pulmolog Fležar. Ob tem je še pojasnil, da se enak izvid kot pri KOPB sicer pojavi tudi pri bolnikih, ki bolehajo za astmo, zato je predvsem pri mlajših najprej ovreči sum, da imajo astmo in potem z nadaljnjimi preiskavami potrditi, da gre res za KOPB.

Zgodba bolnika, ki je zbolel leta po tem, ko je prenehal kaditi
"Bil sem dolgoletni kadilec. Ker sem Gorenjec, sem veliko časa preživel v hribih in smučal, sčasoma pa so hribi zame postali čedalje višji in težji. Ko sem spoznal, da ne gre več, sem šel k zdravniku. In potem je nastopila depresija. Kako zdaj naprej? To so bili zelo težki časi. Ko dihaš s polnimi pljuči, pa nič ne vdihneš," je svojo zgodbo razkril Triller, ki je tudi predsednik društva pljučnih in alergijskih bolnikov, ki šteje nekaj manj kot 4000 članov.

Bolezen so mu odkrili pred 11 leti, kaditi pa je prenehal že veliko prej. "Ko vidiš, da drugega izhoda ni, se s to boleznijo sprijazniš, in meni je uspelo, da sem se. Svoje življenje sem z višin prestavil v nižine: zdaj hodim in kolesarim po ravnini. Če se enkrat sprijazniš, da je bolezen neozdravljiva, a da je popolnoma od tebe odvisno, kako boš z njo živel, če boš pravilno uporabljal nasvete svojega pulmologa, pa se da živeti," pravi Triller.

V društvu izvajajo veliko brezplačnih spirometrij, predvsem pa veliko pozornosti namenjajo ozaveščanju javnosti o bolezni in posledicah kajenja. Vsako leto izvedejo od 35 do 40 šol za bolnike, po 16 krajih v Sloveniji pa izvajajo tudi brezplačne dihalne vaje.

25. maja se bo začela velika akcija ozaveščanja z naslovom Koraki okrog sveta, da vsak KOPB prepozna. V sklopu projekta bodo udeleženci projekta prehodili 42.000 kilometrov, kolikor znaša približen obseg zemeljske oble. Pri tem zbrana sredstva bodo namenili društvu.