S 64-letnim Dergancem, ki ga Slovenci najbolj poznamo po kultni Butnskali in po oglasih za 3 x 3, smo se pogovarjali o trenutnem stanju v državi in po svetu. "Dokler ne bo srce gospodar in um služabnik, se svet ne bo spremenil," je prepričan. "Potrebna je notranja revolucija, kvantni skok iz glave v srce, kjer je pogum in upor. Ne upor proti družbenemu sistemu, ampak upor proti posameznikovemu umu, kjer bivajo strah, pohlep kalkulacija, nadzor, nezaupanje, zavist in vsa preostala nesnaga."

Spet nas čakajo predčasne volitve. Kdo naj vodi državo?
Dokler bomo na ravni pastirskih plemen, si države ne zaslužimo in ne moremo biti državotvorni. Enostavno nimamo občutka za to, kaj pomeni biti državnik, kaj pomeni biti na čelu neke vlade "vis-a-vis" naroda. Bom nesramen: kako mora en hlapec poskrbeti za druge hlapce, če uporabim cankarjansko oznako za Slovenca. Kadar gospodarja ni doma, je v hiši totalna "pizdarija", ker se vsi služabniki pretepajo in kregajo, kdo bo vladal. Ker pa so služabniki, ne morejo biti nikdar gospodarji, ampak so kvazigospodarji. Zato nimamo elite, ampak kvazielito, prav tako nimamo politikov in državnikov.

Ampak imamo pa vsaj nekatere sposobne ljudi na drugih področjih!
Nekaj jih je, vendar ne pridejo zraven. Imamo vrhunske menedžerje, gospodarstvenike, ekonomiste, pravnike, mislece, vendar jih tisti, ki so na oblasti, ne pustijo zraven, saj imajo fiksno idejo, da so sposobni. Če si hlapec, si hlapec. Ali, kot je rekel Brdavs za Krpana: "Saj je kmet, ki se ne zna bojevati, kot junakom gre." Res je, da je kmet z grobo silo rešil problem, ampak samo zato, da je rešil svojo rit, ne pa skupnost več ljudi. Bil je pač egoist, sebičnež in takšna je tudi miselnost teh pastirskih plemen, ki živijo na tem tranzitnem področju.

Saj - zakaj naj bi pastir poskrbel za drugega pastirja? Vsak pastir naj poskrbi zase, in to je tukaj zakon, saj nismo imeli svojega plemstva, svoje vojske in so nam vedno vladali drugi. Zato je bil nujno potreben kontrabant in se je veliko švercalo. Tisti, ki so to počeli, so živeli nekoliko bolje, drugi so se utapljali v revščini. Siva ekonomija bo zato tu vedno cvetela, dokler ne bo zavest dovolj visoka, da bo zdrava državotvornost mogoča. Zaradi občutenja te drugorazredne pastirske narave imamo manjvrednostni kompleks, iz katerega izhaja večvrednostni, ki se spremeni v kvaziobliko. Kmet, ki pride v mesto, ne postane nikdar meščan, ampak malomeščan. Snob, povzpetnež. Zelo preprosto. Imamo seveda nekaj svetlih izjem, ki samo potrjujejo pravilo.

Se ne bojite, da vam bi zamerili te besede?
Zamera je problem tistega, ki zameri. Ne govorim nič proti Slovencem, ampak - nočejo se sprijazniti s tem dejstvom. Če bi se, ne bi imeli nikakršnega problema s kompleksom malega naroda in te trojne morale. Ne maramo tujcev, v rit jim lezemo in med seboj se ne maramo. Pa kako mora biti taka skupnost sploh narod? To je skupek privatnikov. Samo ko se zgodijo elementarne nesreče, stopimo skupaj. Očitno je prisoten neki živalski instinkt. Nagon po preživetju. Verjetno še kar nekaj časa ne bo pravih pogojev, da bi dejansko lahko obstajali kot narod oziroma država. Nismo zreli. In to je strogo pozitivno! Mlade generacije se že zelo dobro zavedajo pomena globalnega povezovanja ljudi, ki vehementno briše meje, prepreke in ločnice med narodi, rasami in religijami. Če sem popolnoma iskren: ne verjamem v noben narod, nacijo, raso ali nekakšno človeštvo.

Dejansko obstaja na tem čudovitem planetu le sedem milijard posameznikov in v tem pogledu bi bili Slovenci daleč nad vsemi velikimi narodi, če bi lahko obstali kot med sabo složna pastirska plemena. To bi bilo mogoče le nekje v Himalaji, Sibiriji ali mongolskih stepah. Ker pa smo pristali na tem sicer daleč najlepšem koščku evropske celine, je situacija takšna, kakršna pač je. Pogoltni, pohlepni pastirji, ki se igrajo državo.

Tudi državnih podjetij ne znamo dobro upravljati. Kaj storiti?
V tem času, ko je kriza, bi morali podjetja prodati tistim, ki to znajo, se pravi tujcem, ker sposobnih iz svojih vrst ne spustijo zraven. Naj podjetja vodijo tisti, ki so za to usposobljeni. Banke, železnice, Telekom. Če ne znajo upravljati, če samo kradejo in iščejo luknje kot v socrealizmu, potem nima smisla. Takrat, v socializmu, smo samo navidezno bolje živeli, ker je bila Jugoslavija tako zapufana.

In zdaj se spet vedno bolj zadolžujemo ...
Saj je vse povezano. Pa da ne bi slučajno mislili: ta Evropska unija, ta ideja v Bruslju, to je ... politično zgrešeno. Povezovanje narodov in držav ni bilo nikoli uspešno, ker je umetno vsiljeno z namenom povečevanja gospodarske, ekonomske in politične moči v odnosu do drugih močnih akterjev v uničevalni igri nadzora in prisvajanja naravnih energetskih virov. Če hočejo pastirji preživeti v takem političnem, se pravi v sovražnem, hinavskem, lažnivem okolju, morajo posnemati to umazano igro velikih, prekaljenih zločincev, ki se skrivajo za masko nekakšne demokracije, temeljnih človekovih pravic, človeškega dostojanstva, skrbi za okolje in kar je še drugih lepo zvenečih floskul.

Ne vidite nikogar, ki bi lahko prišel na oblast in obrnil krivuljo navzgor?
Trenutno ne, ker jih interesne skupine ne pustijo zraven. In te interesne skupine, kot že rečeno, posnemajo druge lobije, druge interesne skupine, druge hobotnice, ki se raztezajo po vsem svetu. Ne morejo pa se kvazihobotničarji in kvazilobisti primerjati z nekimi goldmani sachsi in drugimi večjimi frajerji, ki so inteligentno žleht. Pri nas pa so ljudje, ki so samo žleht, niso pa inteligentni.

Kaj menite o sodiščih, ki so vendarle poslala v zapor nekatere, ki so se zdeli nedotakljivi?
To je že v redu, ampak to gre tako počasi ... Še Hrvatje so hitrejši. Pa nočem zdaj tega primerjati. Zame so sodišča itak traparija. Zapori, sodnija, to mora vse izginiti. Nikoli se ni nihče, ki je bil zaprt, spremenil. Pa če je bil sto let v ječi. Postal je še hujši. Zapornike bi morali zdraviti, se jim posvečati.

Torej podobno, kot meni odvetnik Peter Čeferin?
Saj to je znano, zapisano tudi v knjigi Zgodovina zločina in kazni. Ječa naredi zločinca. Marsikdo bi ropal in kradel, celo moril, če bi vedel, da za to ne bo nikoli kaznovan. Zločina ne bi bilo, prav tako nobene mafije, če ne bi imeli takšnih sistemov, ki so dvolični, ki lažejo in manipulirajo. To so počele vse uradne religije v zgodovini. Pozneje so jih posnemale vse politične formacije in sistemi. Ni pomembno, kako so se imenovale. Fašizem, socializem, ni pomembno. Pomembno je, da imaš nadzor nad ljudstvom. To narediš tako, da mu v srce vsadiš strah. Strah pred prekletstvom, peklom, zaporom, strelskim vodom, davkarijo.

In tako vladaš ...
To je dokaj primitivna oblika oblasti, obstaja pa bolj prefinjena, sofisticirana in psihološko univerzalnejša, a zato nič manj pogubnejša oblika, ki je za večino ljudi veliko darilo: s tem, da jim v srca vsadiš lažne upe, jim zamegliš pogled v usodo. Na tej obliki, na tem načelu temelji celotno korporativno carstvo, ki dandanašnji obvladuje in izčrpava svetovno populacijo. Nobena zunanja revolucija, noben demokratični socializem ne more tega spremeniti. Potrebna je notranja revolucija, kvantni skok iz glave v srce, kjer sta pogum in upor. Ne upor proti družbenemu sistemu, ampak upor proti posameznikovemu umu, kjer bivajo strah, pohlep kalkulacija, nadzor, nezaupanje, zavist in vsa preostala nesnaga. Dokler ne bo srce gospodar in um služabnik, se svet ne bo spremenil.