Študija, v kateri so testirali 14.641 moških in žensk, je pokazala, da ima eden od 10 moških in žensk med 40. in 80. letom starosti v krvi primanjkljaj vitamina D, verjetno zato, ker veliko časa preživi v zaprtih prostorih.

Sončni vitamin
Kaj imata skupnega vitamin D in prostor, kjer se zadržujemo? Vitamin D je znan kot vitamin sonca, saj naravno nastaja v koži pod vplivom ultravijoličnih (UVB) žarkov. Že 20-minutno izpostavljanje soncu dvakrat ali trikrat tedensko zadovolji človeške potrebe po vitaminu D.

Vendar pa je zagotavljanje zadostne količine vitamina D s pomočjo sonca lahko težavno. To se lahko močno razlikuje glede na:
- čas dneva;
- zemljepisno širino: pri ljudeh, ki živijo v severnih zemljepisnih širinah (Skandinavci, Angleži), kjer je malo sončne svetlobe, je manjša verjetnost, da bodo dobili zadostne količine vitamina D;
- pigmentacijo kože: pigment melanin, ki prispeva k temnejši obarvanosti kože, zmanjšuje sposobnost kože za proizvodnjo vitamina D zaradi izpostavljenosti sončni svetlobi;
- površino kože, ki ni pokrita z obleko ali zaščitena pred obsevanjem: epidemiološka študija iz leta 2009 je razkrila, da kar 77 % Američanov nima dovolj vitamina D, številke so še višje na Bližnjem vzhodu, kjer ženske po navadi ostanejo pokrite, če so na prostem;
- starost: pri odraslih (nad 50 let) koža ne more dovolj učinkovito sintetizirati vitamina D, poleg tega pa so ledvice manj sposobne, da ga pretvorijo v aktivno obliko hormona;
- telesno težo: vitamin D igra pomembno vlogo pri metabolizmu maščob, shranjenih v našem telesu. Ta vitamin, ki je topen v maščobi, se ujame v maščobne celice, kar pomeni, da je njegovo pomanjkanje običajno sorazmerno z debelostjo. Ko telesu začne primanjkovati vitamina D, to začne tvoriti še več maščobnih celic, zato smo ujeti v začaranem krogu;
- kajenje: kajenje tobaka je povezano s precej zmanjšano ravnjo vitamina D.

Prehranski vnos vitamina D
Če ste zapečkar, si lahko zagotovite vitamin D tudi z ustrezno prehrano ali uživanjem prehranskih dopolnil, vendar je živil, v katerih se nahaja vitamin D, relativno malo. Mastne ribe (sled, skuša, tuna, sardine, losos) in olje iz polenovkinih jeter so najbogatejši vir vitamina D3, manjše količine pa se nahajajo v govejih jetrih in jajčnem rumenjaku. Večja vsebnost vitamina D2 je v gobah in kvasovkah, ki se dodajajo mleku in mlečnim izdelkom ter drugim živilom, ki imajo naravno zelo malo tega vitamina. Po besedah profesorja Kay-Tee Khawa z oddelka za nacionalno zdravje na univerzi Cambridge lahko z uživanjem mastnih rib dvakrat ali trikrat tedensko že rahlo povečamo raven vitamina D v populaciji ljudi, kar vpliva na zmanjšanje števila ljudi z nizkimi vrednostmi vitamina in ima določene prednosti tudi za tiste, ki imajo normalno koncentracijo vitamina D. Hkrati dodaja, da večja fizična aktivnost prispeva k učinkovitejši produkciji vitamina D.

Optimalna količina vitamina D v krvi se giblje nekje med 50 in 90 ng/ml, manj kot 30 ng/ml pa se obravnava kot nezadostna vrednost, čeprav profesor Nick Wareham, direktor medicinskega raziskovalnega odbora za epidemiologijo univerze v Cambridgeu, pravi: "Vemo, da je pomanjkanje vitamin D škodljivo za naše zdravje, ampak še vedno ne vemo, kakšna je idealna količina tega vitamina."