Nadalje časovni načrt predvideva, da bo jeseni predlog zakona na vladi, do konca leta 2015 pa v DZ-ju. Kljub temu zakon ne bo začel veljati takoj, saj je predvideno dveletno prehodno obdobje, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Vukova. Krovna skupina za pripravo zakona se je prvič sestala v sredo.

Ena izmed temeljnih predpostavk za vzpostavitev dolgotrajne oskrbe je finančna vzdržnost, je navedla Vukova. "Treba je pripraviti tak sistem, ki bo preoblikovan iz obstoječih virov in iz enega manjšega dela doplačil iz žepa, ne prav previsokega, kot je to danes," je dodala.

Izhodišče za pripravo zakona bo osnutek zakona, ki je bil pripravljen leta 2010. Med ključnimi finančnimi viri bo preoblikovanje oziroma ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V zvezi s tem se bodo po besedah Vukove v 14 dneh spet sestali na ministrski ravni in skupaj z ministrstvom za zdravje dorekli stvari.

V tri oblike storitev institucionalnega varstva naj bi bilo vključenih 60.000 ljudi
Zakon bo po njenih besedah vsekakor prinesel spremembe tudi glede institucionalnega varstva, "ne pričakujemo pa zaradi tega zapiranja domov". Vstopni prag za upravičence do oskrbe naj bi zaenkrat postavili pri treh urah in pol tedenske pomoči za obdobje najmanj treh mesecev, predvidevajo pa tri vrste storitev. Gre za institucionalno varstvo, formalne skupnostne storitve in neformalno oskrbo, ki jo izvajajo svojci. Na ministrstvu pričakujejo, da bo v prvi fazi v vse tri oblike vključenih okoli 60.000 ljudi, ki naj bi bili dokaj enakomerno razporejeni.

V razpravi je predsednik združenja direktorjev Srečko Mlačnik opozoril, da je predviden vstopni prag s tremi urami in pol pomoči tedensko postavljen sorazmerno nizko. Pomislek je tudi, da bi zaradi neformalnih oblik pomoči domovi ostali prazni. Prav tako se je Mlačnik vprašal, kako bo z nadzorom neformalnih oblik pomoči, in izrazil bojazen, da je zakonski osnutek bistveno preveč zdravstveno naravnan.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar pa je glede izvajanja dejavnosti javnih zavodov poudaril, da je treba dejavnost javnih zavodov sprostiti in ji omogočiti, da zadiha, in sicer "na tak način, da se znebimo teh togih regulativ, ki jih prinaša zakonodaja javnih zavodov".

"Priznati moramo, da ta dejavnost ne ustvarja glavnine prihodka iz državnega proračuna, še vedno pa izvaja dejavnost, ki je posebnega pomena, ki mora biti nadzirana," je dodal minister.

Na tem področju zato po njegovem mnenju potrebujemo novo zakonodajo. Koprivnikar je obenem opozoril, da je zakon o dolgotrajni oskrbi treba postaviti na obstoječe vire. Ti viri so poleg tistih iz socialnega varstva tudi zdravstveni in pokojninski, "ampak jih je treba zbrati, potem se pa racionalno organizirati".

Po Koprivnikarjevih besedah jih na ministrstvu čaka tudi priprava zakona o dejavnostih posebnega pomena. Ta je bil pripravljen že za časa ministrice Irme Pavlinič Krebs in prav ta zakon je po ministrovem mnenju dobro izhodišče za drugačen pristop k organiziranju teh dejavnosti.

"Jaz celo ta zakon vidim v končni obliki v še preprostejši različici, kot je bila predvidena, predvsem je pa pomembno, da mi v tem zakonu določimo lastnino" oziroma točneje, ali bo lastnik država ali zasebnik. Prav tako bo zelo pomembno določiti, ali je določena dejavnost pridobitna ali ne, "od tukaj naprej pa velja klasično podjetniško organiziranje", je še dejal.