Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veseli muzej je naslov tokratne spletne promocijske akcije muzejev in galerij po državi, poimenovane Naprej v preteklost. Akcija je odgovor na aktualne razmere, ko kulturnih ustanov pogosto ni mogoče obiskati v živo. Tokratna akcija traja do nedelje.
V Rijksmuseumu v Amsterdamu pripravljajo razstavo platen Johannesa Vermeerja, ki si jih bodo med drugim izposodili iz vrste svetovnih muzejev. Odprtje razstave je predvideno za pomlad 2023, šlo pa naj bi za največjo razstavo Vermeerjevih del doslej.
Sklepno dejanje Slovenskega knjižnega sejma je tudi razglasitev prejemnika Schwentnerjeve nagrade, ki jo podeljuje Zbornica založnikov in knjigotržcev. Letos jo prejme nekdanji likovni urednik pri založbi Mladinska knjiga Pavle Učakar.
Na Ta veseli dan kulture se še posebej posvečamo naši dediščini. Predstavili vam bomo 12 velikih dediščinskih zgodb, ki razkrivajo, kako raznoliko in neprecenljivo dediščino imamo Slovenci. Presežni pridevniki stojijo ob mnogih stvaritvah naših prednikov.
Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemičnih razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo.
Priznana evropska pisatelja, Slovenec Drago Jančar in Belgijec Stefan Hertmans, sta v sredo zvečer v bruseljskem kulturnem središču Bozar soočila razmišljanja o prepletanju preteklosti in sodobnosti, zgodovinskih dejstev in izmišljenega v literaturi.
Letos mineva 100 let od rojstva Josepha Beuysa, enega najpomembnejših in najbolj svojeglavih sodobnih umetnikov. Pandemija je onemogočila izvedbo prireditev v okviru Beuysovega leta, zato se je Goethe-Institut odločil za vzpostavitev virtualne galerije.
Od začetka oktobra v središču srednjeveškega Ptuja potekajo arheološke raziskave, ki so postregle z zanimivimi odkritji. Ptujska zgodovina sicer pregovorno temelji predvsem na rimskodobni dediščini, tokrat pa so se dokopali predvsem do mlajših najdb.
Ko je neki mož v ZDA na razprodaji lastnine kupil risbo za zgolj 30 dolarjev, ni niti približno slutil, kdo bi lahko bil njen avtor. Vendar stroka zdaj meni, da se je z monogramom A. D. najverjetneje podpisal renesančni mojster Albrecht Dürer.
Med okoli 1500 umetninami, ki so jih pred leti odkrili pri Corneliusu Gurlittu, sinu nekdanjega Hitlerjevega zbiralca umetnin, jim je za 14 del uspelo dokazati, da so jih lastnikom odtujili nacisti. Te dni so na dražbi prodali še zadnjo od teh umetnin.
V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) je na ogled velika retrospektivna razstava del slikarja Ludvika Pandurja, ki ponuja pregled njegove neprekinjene ustvarjalne prakse od začetka 70. let minulega stoletja do danes.
Na 3. programu Radia Slovenija – programu Ars bo drevi zazvenel 22. koncert v Komornem studiu, ki jih prirejajo mesečno od aprila lani. Gostja tokratnega koncerta, ki ga boste lahko spremljali tudi v videoprenosu, bo flavtistka Mateja Bajt.
100 let praznuje pisatelj, dramatik in esejist Zorko Simčič, v čigar opusu še posebej izstopa roman Človek na obeh straneh stene iz leta 1957, ki so ga literarni zgodovinarji označili za najpomembnejše pripovedno delo slovenskega zdomstva.
Ameriški igralski ceh bo britanski igralski ikoni Helen Mirren v prihodnjem letu podelil nagrado za življenjsko delo. 76-letna oskarjevka je na filmu, televiziji in v gledališču do danes odigrala več kot 70 vlog in je še zmeraj nadvse dejavna.
Kozjanski park v Podsredi je prejemnik svetovne mednarodne nagrade Meline Mercouri (Merkuri), ki jo pod okriljem Unesca podeljujejo na področju varstva in upravljanja kulturnih krajin.
Zgodba o pogumnih litijskih čebelarjih, ki so se pred stotimi leti uprli uničevanju okolja, zdravja živali in ljudi.
Sopranistka Milena Morača praznuje 40. leto od prve vloge v SNG Opera in balet Ljubljana.
Berlinska Fundacija Helmuta Newtona je končno na ogled postavila že za lansko leto pripravljeno razstavo, s katero je želela zaznamovati 100. obletnico rojstva enega najpomembnejših fotografov 20. stoletja, po katerem nosi ime.
Romanski palacij celjskega Starega gradu je bil deležen skoraj 120.000 evrov vrednih vzdrževalnih del, v okviru katerih so obnovili in zamenjali stavbno pohištvo ter sanirali poškodbe, ki so ogrožale njegovo kamnito substanco.
Kako se spominjamo največjega diplomatskega dogodka na slovenskih tleh do leta 2008, ko je Slovenija prvič predsedovala Evropski uniji?
Neveljaven email naslov
