Kostanjevica je mestne pravice dobila leta 1252. Foto: www.galerija-bj.si
Kostanjevica je mestne pravice dobila leta 1252. Foto: www.galerija-bj.si
Kostanjeviški grad si številni pari izberejo tudi za sklenitev zakonske zveze. Foto: Suzana Vahtarić
Forma Viva Foto: Goran Rovan

Seveda imamo v mislih Kostanjevico na Krki, saj že ime pove, da leži ob reki Krki in je edino ter najmanjše mesto, ki leži na otoku. Ogledate si lahko galerijo Božidarja Jakca, kiparske mojstrovine s simpozijev Forma vive, mestno jedro, kjer se spočijete in si privoščite sladoled, lahko pa se odpravite tudi na bližnje vinorodne griče.

V mesto vodita dva lesena mostova in tercialski most, kot so ga poimenovali domačini, in je namenjen samo pešcem. Idejno zasnovo je naredil Plečnik, medtem ko je bil most ideja Emilije Fon, ki je z njim prijateljevala. Nekdaj so se po njem sprehajali meščani,pozneje je postal priljubljeno zbirališče mladih, zato je znan tudi pod imenom most ljubezni. Danes služi domačinom in turistom, saj se z njega razprostira pogled na Krko, brodišče in čolne prebivalcev.

Že stoletja pomembno kulturno središče
Kostanjevica je pomembno kulturno središče že več stoletij ter najstarejše in najmanjše slovensko mesto. Za bogato kulturno ponudbo je zaslužen tudi koroški vojvoda Bernard Spanheim, ki se je leta 1234 odločil, da zgradi cistercijanski samostan. Zaradi pogostih poplav, ko je edino prevozno sredstvo čoln, in raznih razstav, kulturnih prireditev, zgodovine in arhitekture jo imenujemo tudi dolenjske Benetke. Za vse, ki vas zanima umetnost, je to pravi kraj, saj je v Kostanjevici veliko kulturnih spomenikov in umetniških zbirk. Še posebej zanimiva je razstava na prostem, kjer se lahko sprehodite med lesenimi skulpturami in ugotavljate, kaj so vam želeli umetniki sporočiti. Na severni strani otoka je župnijska cerkev sv. Jakoba, ki je bila zgrajena v 13. stoletju. S sprehodom na južno stran otoka pa si lahko pogledate podružnično cerkev sv. Miklavža.

Galerija Božidarja Jakca
Umetnik Jože Gorjup, kipar, slikar, pesnik in gledališki igralec, je zaznamoval prvo polovico prejšnjega stoletja in si prizadeval za dvig kulture v Kostanjevici, kar mu je tudi uspelo. Njegovo delo je nadaljeval ravnatelj osnovne šole Jožeta Gorjupa Lado Smrekar, ki je začel prirejati likovne razstave in bil zaslužen za Gorjupovo galerijo, v kateri si lahko obiskovalci ogledajo mednarodno zbirko sodobne umetnosti iz 20. stoletja. Tako so bili postavljeni temelji, da je v 70. letih nastala Galerija Božidarja Jakca. Ob prenovitvi cistercijanskega samostana so v njem uredili likovno zbirko znanih slovenskih umetnikov, ki so na različne načine povezani z Dolenjsko: Božidar Jakac, Jože Gorjup, Bogdan Borčič, Tone Kralj, Franc Gorše idr. Priporočamo tudi ogled Lamutovega likovnega salona in Gorjupove zbirke Božidarja Jakca v osnovni šoli.

Lesene umetnine na prostem, kjer so vrata v svet domišljije široko odprta
Gre za razstavo na prostem, ki jo sestavljajo različne skulpture umetnikov s kiparskega simpozija Forma Viva, ki ga vsako leto organizirajo v Kostanjevici. Začetnika prve forma vive sta bila Janez Lenassi in Jakob Savinšek leta 1961, ki sta se zgledovala po prvem kiparskem simpoziju v Avstriji. V Sloveniji je potekal simpozij še na polotoku Seča v Portorožu, pozneje na Ravnah na Koroškem in v Mariboru. Na vseh srečanjih so uporabljali avtohton material, in sicer v Kostanjevici hrastov les iz Krakovskega gozda, v Seči istrski kamen, na Ravnah železo in v Mariboru beton.

Na sprehod med kapniki
Še posebej, če bodo zunaj visoke temperature, se lahko pred njimi skrijete v Kostanjeviško jamo, saj ima stalno temperaturo 12 stopinj Celzija. Skriva se pod Gorjanci na 169 metrih nadmorske višine in je le kilometer oddaljena iz mesta. Že v 70. letih so po jami napeljali elektriko, danes pa se obiskovalci lahko sprehodijo nekje 300 metrov v sicer dva kilometra dolgi jami. Pot je primerna tudi za starejše obiskovalce. Pred Jamarskim domom pa si lahko naredite piknik, organizirate razne igre ali pa si samo odpočijete.

Krakovski gozd
Iz Kostanjevice se lahko odpravite na raziskovanje Krakovskega gozda, vendar pojdite raje v družbi z nekom, ki gozd dobro pozna, sicer lahko hitro zaidete. Približno 40 hektarjev gozda je bilo leta 1952 razglašenega za pragozd. Ob gozdu pa so po izumitelju Josefu Resslu poimenovali pot, ki je dolga kar osem kilometrov. Ressel je izumil ladijski vijak, ki ga je preizkušal na Krki.

Ta konec tedna v znamenju 42. tedna cvička
Zagotovo bo vsak našel kaj zase, saj Kostanjevica ponuja različne sprehajalne poti, razstave in skrite kotičke v mestu in okolici za oddih. Vsako leto organizirajo tudi Kostanjeviško noč, kjer predstavijo običaj krašenja čolnov in druge družabne dejavnosti. Od 30. maja do 1. junija pa bo potekal 42. teden cvička, kjer bodo razglasili kralja cvička, izbrali cvičkovo princeso in imenovali ambasadorja. Dogajanje bodo popestrile glasbene skupine in pester program v vseh treh dneh, ki se bo vrtel okrog kulture in pomena cvička za Dolenjsko.