Marta, na levi, se je za prvo prostovoljstvo odločila pred desetimi leti. Foto: Arhiv Marte Satler
Marta, na levi, se je za prvo prostovoljstvo odločila pred desetimi leti. Foto: Arhiv Marte Satler
Hodniki pod Piramido sonca potekajo v treh nivojih. Foto: Arhiv Marte Satler
V Visokem so združili moči prostovoljci z vsega sveta. Foto: Arhiv Marte Satler

V kraju Visoko v Bosni so leta 2005 odkrili pet piramid, ki naj bi bile po nekaterih podatkih najstarejše na svetu. Pod Piramido sonca, kot jo je poimenoval antropolog Semir Osmanagić, se nahajajo predori, ki iz vseh smeri vodijo proti središču piramide. V davnini so bili zasuti s peskom, vhodi vanje pa zagrajeni s kamni, strokovnjaki pa še ugotavljajo, kako in zakaj so bili zasuti. V štirih letih je na najdišču delalo že nekaj sto prostovoljcev iz 52 držav. Odkopavali so predore in odkrivali ploščadi na piramidah, urejali dostope za turiste, opravljali meritve in laboratorijsko delo.

Letos poleti se je tja odpravila tudi Marta Satler iz Škofje Loke, ki se je še z dvema sestričnama odločila, da se pridruži prostovoljni akciji Mrav. Ta je združila znanja in pustolovščin željne prostovoljce z vseh celin.

Ob prelomnici je začutila željo po spremembi
Gospa Marta je pred desetimi leti prebolela raka, in takrat je začutila, da bi rada izkusila nekaj čisto novega, drugačnega. Odpravila se je na prostovoljno delo v Ugando, kamor se še zdaj vrne vsako leto. V Sloveniji vodi tudi organizacijo Edirisa za podporo ugandskim šolarjem. Pravi, da so prostovoljci posebna populacija, med katerimi se človek hitro dobro počuti. V okviru akcije Mrav v Visokem se je spoprijateljila s prostovoljkami iz Anglije, Švedske, Francije, Kanade in Romunije, sobo pa si je delila s severnoameriško potomko Indijancev in Angležinjo. Najbolj pa jo je navdušila živahna 72-letna Američanka, tudi prostovoljka pri projektu.


Tudi v Srbijo, Mongolijo in Rusijo
V Zavodu Voluntariat so imeli letos tri starejše prostovoljce, ki so se odločili za pot v tujino. Gospod v petdesetih letih se je za prostovoljstvo odločil z željo "svetu nekaj podariti nazaj". Odšel je na srbski tabor Wine festival, kjer je pomagal izdelovati kostume iz časa Rimljanov in z drugimi udeleženci pripravljal gledališko predstavo. Prostovoljka, ravno tako v petdesetih, je odšla na tabor pri jezeru Bajkal v Rusiji, kjer je lokalno prebivalstvo izobraževala o pomenu ekologije. Želela si je pomagati otrokom, videti še neobiskane kraje in spoznati nove ljudi.

Nekateri pa si želijo v tujino tudi zaradi spomina na mladinske delovne brigade. Tako je čutila tudi šestdesetletna upokojenka. V Mongoliji se je kot prostovoljka dva tedna družila z otroki iz sirotišnice in jim pomagala na njihovem zelenjavnem vrtu. V prejšnjih letih naj bi bilo starejših prostovoljcev več, lani kar sedem, so povedali v Zavodu Voluntariat.

Kam lahko grem?
Vsi prostovoljci se najprej udeležijo pripravljalnega seminarja, kjer jim organizatorji pojasnijo, kako bo delo potekalo. Ponudb za prostovoljno delo v tujini je sicer več v toplejših mesecih, tudi zdaj pa je mogoče preveriti, kam vse se lahko odpravite. Informacije lahko poiščete pri Zavodu Voluntariat in pri Slovenski filantropiji. Stroške bivanja in hrane po navadi krijejo organizatorji, morebitno letalsko vozovnico ali druge stroške, povezane s potjo, pa si prostovoljci večinoma plačajo sami, včasih je potrebna tudi prijavnina.