Skrb vzbujajoča novica, ki sledi iz navedenih podatkov, je, da je na naši mizi premalo zelenjave. "V glavi imamo, da je zelenjava le priloga. Moramo se naučiti, da je v bistvu glavna jed, meso pa priloga, in posledično se bo spremenilo tudi razmerje," meni strokovnjakinja s področja prehrane in zdravja Simone Godina.

Nove prehranske smernice navajajo, da bi moral človek pojesti vsaj kilogram zelenjave na dan, kar pomeni, da z zdajšnjimi 95 kilogrami močno zaostajamo za smernicami.

Godina kot enega od razlogov, da se zelenjava ne znajde pogosteje v jedilnikih, navaja zmotno prepričanje, da je za pripravo zelenjave potrebno več časa. Mamice in otroke je treba naučiti, kako se da hitro in preprosto pripraviti obrok. Zelenjave res ni treba dolgo kuhati, saj jo je treba uživati čim bolj svežo," svetuje strokovnjakinja.

"Zrezek ni napačen, a naj bo zraven zelenjava. Zdrava dnevna mera je za dlan mesa in vsaj še enkrat toliko zelenjave, idealno pa je dvakrat ali trikrat več, in ne toliko praznih ogljikovih hidratov," strokovnjakinja opozarja na dejstvo, da moški pojedo malo zelenjave in večinoma prisegajo na meso.

"Na piknikih in raznih slavjih dajte poleg čevapčičev še malo več zelenjave, ne le paradižnika, ampak predvsem zelene zelenjave. Vse to je zelo preprosto pripraviti," je poudarila strokovnjakinja ob robu Zelenjadarskega dneva v Mariboru, ki ga je priredilo Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave.

Slovenci šepamo na področju samooskrbe z zelenjavo
Večino zelenjave v Slovenijo uvozimo, saj imamo v primerjavi z ostalimi živili na tem področju najnižjo stopnjo samooskrbe (34 odstotkov). Posledično je zelenjava, ki jo Slovenci uživamo, nižje kakovosti, kot če bi bila lokalno pridelana.

"Predvsem je problem, da se zaradi transporta dodajajo določene kemikalije za hitro zorenje, za ohranjanje svežine, proti plesni itd. To danes povzroča zelo veliko različnih alergij oziroma preobčutljivosti na hrano," je pojasnila Godina. "Danes si lahko s kakovostno, lokalno in pravilno pridelano hrano načeloma pozdravite bolezni modernega časa, ki so povezane z dolgoživostjo, kot je na primer diabetes."

To ne pomeni, da mora človek postati vegetarijanec, ampak je skrivnost v ustreznem kombiniranju hrane. "Če najdemo pravo kombinacijo, je zadeva lahko zelo znosna, tudi za velike mesojedce."

Prehrambene navade je po besedah Godine treba spreminjati počasi. "Vsakič dodamo malo več zelenjave. Ko ljudje vidijo, da je razlika v zdravju, resno dojamejo, da je to potrebno."

Za veliko zdravstvenih težav je krivo napačno ravnovesje v prehrani, ki ga je mogoče pozdraviti samo z ustreznejšo prehrano. "Že Hipokrat je rekel, naj bo hrana naše zdravilo in zdravilo naj bo naša hrana. Vse bolezni se začnejo v želodcu in tega se premalo zavedamo. Tudi medicina je preveč usmerjena le v zdravila," pravi Godina.
Na severu pojedo manj zelenjave kot na jugu
Ko smo pobrskali po podatkih v drugih evropskih državah, se je izkazalo, da je primerjava zahtevna, kajti države imajo različne kriterije. Recimo Avstrija, Belgija, Danska, Islandija, Nizozemska, Portugalska, Španija in Švedska krompirja ne uvrščajo med zelenjavo, ravno obratno od Norveške. Belgija in Španija pa v smernice o uživanju sadja in zelenjave ne vključujeta naravnega soka, medtem ko ga nekatere vključujejo z omejitvami (Danska, Nizozemska in Švedska priporočata eno porcijo na dan), Islandija in Norveška pa ga v celoti vključujeta v smernice.

Svetovna zdravstvena organizacija sicer priporoča več kot 400 gramov sadja in zelenjave dnevno, pri čemer pa krompir ni vključen.

Po podatkih Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) iz 2012 se je sicer uživanje zelenjave v zadnjih štirih desetletjih v Evropi povečalo. So pa že od nekdaj razlike med severom in jugom: prebivalci severa pojedo precej manj zelenjave kot na jugu. Povprečeni Finec dnevno poje 195 gramov zelenjave, kar ustreza 71 kilogramom skozi celo leto, na drugi strani pa povprečen Grk poje 756 gramov zelenjave na dan oziroma 276 kilogramov na leto.