Kristofferson.

Rodil se je 29. aprila v kraju Abbott v zvezni državi Teksas, vendar so zdravniki zapisali rojstvo dan pozneje, in sicer 30. aprila 1933. Mama je kmalu po njegovem rojstvu zapustila družino, zato sta s sestro Bobbie Lee po očetovi smrti odraščala pri starih starših. Že zelo zgodaj se je podal v glasbene vode, saj je že pri šestih napisal prvo pesem ter z desetimi leti začel igrati kitaro in peti v skupini.

V 70. letih se je začela njegova glasbena kariera strmo vzpenjati
Delal je na plantažah bombaža in si tako prislužil prvo kitaro ter kmalu zatem začel igrati v narodno-zabavnih skupinah in pisati glasbo. V srednji šoli je igral na šolskih plesih in po različnih barih. Delal je tudi za lokalni radio, kjer je kmalu dobil svojo oddajo, v kateri je bil DJ. Nekaj časa pa si je služil kruh tudi s prodajo Svetega pisma po domovih. Leta 1952 se je poročil z Martho Matthews in dobil dva otroka. Znan je postal v Nashvillu, ko je prodajal pesmi znanim kantriglasbenikom, kot so Patsy Cline, Faron Young in Ray Price. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je njegova kariera dosegla razcvet. Z glasbeno skupino, v kateri je njegova sestra Bobbie igrala klavir, je začel izvajati in snemati pesmi, ki jih je pisal sam.

Vse od leta 1956, ko je posnel prvo pesem No place for me, do danes je dejaven glasbenik. Leta 1972 se je za kratek čas umaknil, vendar sta ga premamila hipijevstvo in glasba, povezana s tem gibanjem, tako da je znova začel ustvarjati. Sredi 80. let je skupaj s člani skupine The Highwaymen, ki so jo poleg njega sestavljali še Waylon Jennings, Kris Kristofferson in Johnny Cash, obkrožil svet in si s pesmijo Highwayman prislužil platinasto ploščo. Znan je postal po albumih Shotgun Willie in Phases and Stages. Med zvezde kantriglasbe pa se je izstrelil leta 1975 z albumoma Red-Headed Stranger, ki je bil po prodanih ploščah v samem vrhu, in Stardust (1978). Sodeloval je tudi pri drugi izvedbi dobrodelne pesmi We are the world leta 1984. Leto pozneje je doživel uspeh s Half Nelson v duetu z Rayem Charlesom in Neilom Youngom. Vsestranski in svetovljanski kantripevec je poznan po baladah (Always on my mind), avtobiografskih popotniških pesmih (On the road again) in melodijah, ki gredo hitro v uho (Mammas Don't Let Your Babies Grow Up to Be Cowboys).

Uspeh je dosegel tudi z vlogami v različnih filmih
Leta 1979 je vstopil v filmski svet in zaigral ob Robertu Redfordu in Jane Fonda v The Electric Horseman. Glavno vlogo kantrizvezde je zaigral v filmu Honeysuckle Rose, v katerem so bile uporabljene številne njegove pesmi. V vesternu Barbarosa se je dobro znašel v vlogi izobčenca. Igral je v več kot 30 filmih, je avtor več knjig in aktivist, ki podpira uporabo biogoriva in legalizacijo marihuane.

Na svoje kitare je zelo navezan
Leta 1969 je dobil v dar električno kitaro družbe Baldwin, vendar jo je na koncertu v Teksasu pustil na tleh in eden izmed pijanih obiskovalcev koncerta jo je pohodil ter tako poškodoval, da je niso mogli več popraviti. Na svojo kitaro Trigger je tako navezan, da jo je skril pri menedžerju pred rubežniki zaradi dolga, ki si ga je nakopal z neplačevanjem davkov, saj se je bal, da mu jo bodo zasegli. Pravi, da takih melodij ne more izvabiti iz nobene druge kitare, zato se bosta po njegovih besedah s Triggerjem upokojila skupaj.

Borilne veščine so del vsakdana
Njegovo življenje spremlja glasba, za ohranjanje forme pa skrbi s treniranjem borilnih veščin. Tudi po preselitvi v Nashville in med turnejo z avtobusom se redni vadbi ne odreče. V 80. letih je začel s kung fujem, nato je treniral tekvondo in si priboril črni pas. Njegova vzornika sta Charles Atlas in Bruce Lee, ki ju spremlja že leta. Vseskozi trenira in se izpopolnjuje. "To je zelo dobra oblika telovadbe, še posebej, ko si starejši," meni ustvarjalni glasbenik. "Šel sem skozi različne šole in poskusil trenirati različne športe. Igral sem bejzbol, tekel, igral nogomet in bil skakalec s palico."

Nelson je bil eden izmed prvih gostov TV-oddaje ACL v Austinu
Willie Nelson je v soboto zvečer (26. 4. 2014) slavil v Austinu (Teksas), ker je bil eden izmed prvih, ki je ob premieri televizijske glasbene oddaje Austin City Limits (ACL) nastopil že leta 1974, ko so oddajo začeli predvajati. To je ena izmed najuspešnejših glasbenih oddaj v ZDA. Letos je slavila 40. obletnico delovanja, zato so povabili tudi Matthewa McConaugheyja, ki je povedal občinstvu, da brez Nelsona ACL ne bi bil to, kar je danes. V Austinu so mu posvetili celo ulico, ki se imenuje Willie Nelson Boulevard. "On je legenda in za glasbenike vir navdiha," je povedal McConaughey. Tudi Nelson je pritrdil, da je z veseljem nastopil v oddaji, saj nekdaj TV-oddaje niso bile narejene kakovostno. Slika je bila v redu, vendar je bila kakovost zvoka zelo slaba, zato so nekateri glasbeniki zveneli v oddajah bistveno slabše, kot so bili v resnici, ter na ta račun izgubili del občinstva. Medtem ko je ACL res pravi kraj za igranje in promoviranje glasbenikov.

V štirih zakonih se mu je rodilo sedem otrok. Od leta 1991 je srečno poročen z Ann-Marie. V življenju mu ni bilo vedno postlano z rožicami, saj je zaradi neplačevanja davkov zabredel v dolgove, zaradi katerih bi bil skoraj ob svojo najljubšo kitaro. Drugi dogodek, ki ga je zaznamoval, pa je samomor sina Billyja. Zaradi kajenja ima kar nekaj zdravstvenih težav, zato je leta 2008 prenehal kaditi, do takrat je pokadil do tri škatlice cigaret na dan, čeprav se še vedno ni odpovedal marihuani. Ravno tako je imel poškodovano zapestje zaradi igranja na kitaro, zato je moral po nasvetu zdravnikov leta 2004 odpovedati številne koncerte.

Poleti ne bo počival, ampak se že pripravlja na turnejo
Kljub letom še nič ne kaže, da bi njegova ustvarjalnost usihala. Ravno nasprotno, saj namerava to poletje izdati nov album v produkciji Buddyja Cannona. Ravno tako načrtuje poletno turnejo z glavno zvezdo Alison Krauss in njeno skupino Union Station, v kateri igra tudi Jerry Douglas. Na turneji ga bo spremljala skupina The Family, v kateri igra njegova sestra Bobbie klavir. Nelson je od leta 1993 član dvorane slavnih kantripevcev in muzeja The Country Music Hall of Fame and Museum, ki predstavlja zgodovino in tradicijo kantriglasbe, kjer obiskovalci izvedo vse o začetkih tovrstne glasbe. Leta 1998 je bil nagrajen za življenjsko delo na področju glasbenega ustvarjanja z nagrado Kennedy Center Honors.