Zelenjava in sadje naj bosta redni sestavni del vaše prehrane. Foto: <a href=freedigitalphotos.net">
Zelenjava in sadje naj bosta redni sestavni del vaše prehrane. Foto: freedigitalphotos.net
Orehi
Starejši potrebujejo na kilogram telesne teže 1 g beljakovin na dan, ki se nahajajo v ribah, mesu, oreških, jajcih, mlečnih izdelkih, grahu in drugih živilih. Foto: BoBo

Na to vpliva pogosto tudi manjša fizična aktivnost. Z leti se zmanjša tudi občutljivost čutil za voh in okus. Starejši izgubijo najprej občutek za slano in grenko, tako da mnogi povečajo količino soli v prehrani. Namesto soli raje uporabite različne začimbe in olivno olje, kar bo jedem izboljšalo okus. Najdlje okušamo sladko, kar pogosto vodi k prekomerni uporabi sladkorja in raznih vmesnih prigrizkov.

Stopnja aktivnosti in starost vplivata na potrebo po dnevnih kalorijah

Ženske nad 50 let (vrednosti kalorij so okvirne):

- fizično neaktivne: 1600 kalorij na dan

- nekoliko aktivne: 1800 kalorij na dan

- fizično aktivne: 2000 kalorij na dan

Moški nad 50 let:

- fizično neaktivni: 2000 kalorij na dan

- nekoliko aktivni: 2200-2400 kalorij na dan

- fizično aktivni: 2400−2800 kalorij na dan

Jedilnik naj bo sestavljen tako, da boste dnevno zaužili dovolj vitaminov in mineralov
Dnevna potreba po kalciju pri starejših je 1,2 mg na dan, saj je od njegove količine odvisen razvoj osteoporoze. Nahaja se v mlečnih izdelkih, tofuju, brokoliju, mandljih in ohrovtu.

Starejši potrebujejo na kilogram telesne teže 1 g beljakovin na dan, ki se nahajajo v ribah, mesu, oreških, jajcih, mlečnih izdelkih, grahu in drugih živilih.

Po 50. letu želodec proizvede manj želodčne kisline, zato se vitamin B, ki ohranja zdravo kri in celoten živčni sistem, težje absorbira. Vitamina D dobite največ na soncu, nekaj pa tudi preko hrane (ribe, jajčni rumenjak, mleko). Uživajte dobre ogljikove hidrate, ki so v polnozrnatih izdelkih, fižolu, sadju in zelenjavi. To vam bo uravnavalo tudi inzulin, da bo stabilen in boste dalj časa polni energije. Strokovnjaki priporočajo, da kuhate na sopari ali živila na hitro popražite, saj tako ohranite več hranilnih snovi.

Dejstvo je, da podatki kažejo na vse večji vpliv načina prehranjevanje na naše počutje, zunanjo podobo in zdravje.

Obstaja na tisoče knjig in raznih nasvetov, kaj in koliko jesti, vendar mora vsak sam sprejeti odločitev o zanj zdravem načinu priprave in uživanja hrane.

Živila, bogata z vitamini in minerali
Avokado zaradi vsebnosti vitamina B6 in folne kisline uravnava raven homocisteina, ki vpliva na bolezni srca in ožilja. Snovi, ki jih vsebuje, pomagajo uravnavati holesterol in krvni tlak.

Na seznamu priporočenih živil je tudi skuša, ki vsebuje vitamin D in izboljšuje delovanje možganov ter ščiti pred kroničnimi boleznimi. Za boljši okus jedi uporabljajte česen, s katerim ne pretiravajte le, če greste v družbo. Redči kri in tako zmanjša tveganje za kap. Tudi paradižnik varuje pred srčnimi boleznimi, nekaterimi vrstami raka in je dobra zaščita pred UV-žarki.

Jetra, hruške in špinača zavirajo razvoj Alzheimerjeve bolezni
Jetra imajo visoko vsebnost vitaminov B skupine, ki izboljšajo možgansko funkcijo. Hruške so močan antioksidant in znižajo tveganje za razvoj več bolezni, ki so povezane s staranjem.

Špinača pa je bogata z betakarotenom in vitamini C, E in B. Tudi sladkosnedi ne boste imel vedno slabe vesti, če boste zaužili kakšen košček temne čokolade z manj sladkorja, saj jo prištevajo med antioksidante. Vsebuje flavanol, ki preprečuje nalaganje oblog na arterijskih stenah. Raziskave kažejo, da ljudje, ki jedo listnato zelenjavo, ribe in oreške z omega tri maščobnimi kislinami izboljšajo koncentracijo in zmanjšajo tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Pijte dovolj tekočine
Od oreškov posezite po orehih, ki so bogati z omega tri maščobnimi kislinami. Predvsem pa dovolj pijte, vsaj dva do tri litre na dan, oziroma količino tekočine prilagodite glede na vašo telesno težo. Starejši so bolj nagnjeni k dehidraciji, saj je občutek za žejo oslabljen. Redno pitje vode je pomembno, ker se izognete vnetjem mehurja, zaprtju, zadrževanju strupov in bakterij v telesu ter izboljšate splošno zdravstveno stanje.

Prednosti raznolike prehrane
Uravnotežena in zdrava prehrana vpliva na duševno zdravje, lažje kljubujete različnim boleznim, imate več energije, okrepite imunski sistem, skrajšate čas okrevanja in izboljšate zdravljenje pri kroničnih obolenjih, predvsem pa obdržite pozitivnem pogled na življenje in ohranite čustveno ravnovesje. Hrana vpliva na telo, um in dušo, pravijo znanstveniki.

Kvalitetna prehrana ohranja mišično maso, gostoto kostne mase, izboljša delovanje notranjih organov in odpornost telesa na različne dejavnike. K uravnovešeni prehrani spada tudi fizična aktivnost, ki naj bo sposobnostim primerna, saj s tem prispevate k višji kvaliteti življenja in zmanjšate odvisnost od svojcev.