Osteoporoza, bolezen krhkih kosti, kot ji pravimo, se običajno pojavi v menopavzi pri ženskah in po 50. letu pri moških, s starostjo pa se število bolnikov povečuje. V Sloveniji z njo živi okoli 110.000 starejših od 50 let, med njimi pa je kar 90.000 žensk.

Posledica osteoporoze so zlomi, večina ljudi pa ne ve, da ima osteoporozo, dokler se kost ne zlomi, a takrat je bolezen že napredovala. Kot pojasnjuje Tomaž Kocjan s kliničnega oddelka za endokrinologijo v ljubljanskem kliničnem centru, so moški bolniki z osteoporozo v manjšini, imajo pa znatno večjo smrtnost. Pred dvema letoma je bilo uvedeno tudi zdravljenje z biološkim zdravilom denosumabom, ki so ga do zdaj uvedli okoli 12.000 bolnikom.

Koliko bolnikov v Sloveniji ima osteoporozo? Ali se stanje skozi desetletja izboljšuje ali ne?

Po pred kratkim objavljenih konservativnih ocenah, ki so bile za leto 2010 opravljene v okviru EU-ja ima v Sloveniji osteoporozo po definiciji SZO (mineralna kostna gostota s T-vrednostjo pod -2,5 SD) okrog 110.000 ljudi, starejših od 50 let (od tega približno 90.000 žensk in 20.000 moških). Istega leta naj bi se v Sloveniji zgodilo okrog 16.000 osteoporoznih zlomov, kar nas je po ocenah stalo 56 milijonov evrov. Zaradi hitrega staranja prebivalstva in nezadostnega ukrepanja v Sloveniji pričakujemo do leta 2025 porast števila zlomov na 22.000 letno in stroškov na 77 milijonov evrov.

Pri katerih letih se najpogosteje pojavi osteoporoza?

Osteoporoza se običajno pojavi v menopavzi pri ženskah in po 50. letu pri moških. S staranjem se število bolnikov povečuje. Osteoporozo naj bi tako imelo manj kot 5.000 Slovenk, starih od 50 do 55 let in več kot 16.000, starih od 75 do 80 let.

Strokovnjaki poudarjate pomen zadostnega uživanja kalcija v mlajših letih. Ali je ozaveščenost - predvsem žensk - zadostna?

V mlajših letih ni pomemben samo zadosten vnos kalcija, pač pa zdrav življenjski slog na splošno z dovolj telesne dejavnosti, izpostavljanja soncu zaradi vitamina D, beljakovin v prehrani in izogibanja škodljivostim, kot sta kajenje in alkohol. Zavedanje o skrbi za zdrave kosti je vsekakor premajhno ali sploh odsotno. Veliko več pozornosti se namenja srčnožilnim dejavnikom tveganja. Na srečo gre v tem primeru delno za ukrepe, ki koristijo tudi kostem.

Ali obstajajo kakšni testi, ki bi jih lahko opravili že v mlajših letih, in ki bi pokazali, ali smo "v nevarnosti", da nas v zrelih letih lahko prizadene osteoporoza?

Enostavni testi za zdaj ne obstajajo, lahko pa smo pozorni na enostavne dejavnike tveganja, kot so ženski spol, nizka telesna teža, pod 60 kg, zgodnja menopavza, jemanje določenih škodljivih zdravil, prisotnost bolezni, ki škodijo kostem, kajenje, alkohol, pa tudi na svoje sorodnike.

Zelo pomemben dejavnik tveganja za poznejše zlome je npr. zlom kolka pri starših, pomembni so tudi drugi pogostejši zlomi v ožji družini, ki se ne zgodijo zaradi večje poškodbe in so torej verjetno posledica osteoporoze. Vsi nad 50 let si lahko brezplačno ocenijo tveganje za zlom v naslednjih 10 letih s pomočjo računalniškega modela FRAX, ki je dostopen na spletu. Po dogovoru uporabljamo FRAX-verzijo Velike Britanije, saj za Slovenijo še ne obstaja. Pri posameznikih, ki imajo več dejavnikov tveganja za osteoporozo, lahko seveda opravimo tudi merjenje mineralne kostne gostote z DXA.

Osteoporoza velja za bolezen žensk, a jo imajo tudi moški. Koliko odstotkov bolnikov je moških? So kakšne razlike med simptomi bolezni pri obeh spolih in zdravljenju?

Načelno velja, da je moških bolnikov nekje 20 odstotkov, utrpijo 30 odstotkov vseh zlomov, ti zlomi pa se zgodijo nekje 10 let pozneje kot pri ženskah. Imajo pa znatno večjo smrtnost. Razlik med spoloma glede simptomov (ki jih pred prvim zlomom ni) in zdravljenjem ni, je pa nezdravljenih moških precej več kot žensk, ker osteoporoza velja bolj za žensko bolezen in je pozornost tam večja.

Kako poteka zdravljenje bolnic oz. bolnikov? Se kaj razlikuje med različnimi starostnimi skupinami?

Zdravljenje osteoporoze je kot pri vseh kroničnih boleznih stopenjsko. Najprej svetujemo zdrav življenjski slog z dovolj gibanja, beljakovin, kalcija v prehrani, izpostavljanja soncu in izogibanje škodljivostim, sledi dodajanje vitamina D, ev. kalcija, nato pa zdravljenje z zdravili. Pri mlajših oz. pri vseh, ki so manj ogroženi za zlome, je poudarek na prvih dveh točkah, pri starejših oz. pri vseh, ki so bolj ogroženi za zlome, pa je treba dodati eno izmed zdravil za osteoporozo. Brez drugih ukrepov zdravila ne bodo učinkovita ali pa bodo morda lahko celo škodljiva.

Pred dvema letoma je bilo uvedeno tudi zdravljenje z biološkim zdravilom.

Res je. To je denosumab – monoklonsko protitelo proti molekuli RANK ligand, ki predstavlja glavni signal za razgradnjo kosti. Denosumab to molekulo blokira in s tem razgradnjo kosti v veliki meri zavre oz. prepreči. Tako pomembno zmanjša tveganje za vse vrste osteoporoznih zlomov (po podatkih raziskave Freedom na skoraj 8.000 bolnicah z osteoporozo za nove zlome vretenc (za 68 odstotkov), zlome kolka (za 40 odstotkov in druge nevretenčne zlome (za 20 odstotkov).

Kakšne so izkušnje z zdravilom v praksi?

Izkušnje so za zdaj zelo dobre. Nadvse dobrodošla je možnost aplikacije denosumaba v obliki podkožne injekcije enkrat na vsakih šest mesecev. Podobno kot pri drugih kroničnih asimptomatskih boleznih je tudi pri bolnikih z osteoporozo dolgoročna adherenca s peroralnimi zdravili relativno slaba. Bolniki, ki zaradi slabe ozaveščenosti, strahu pred stranskimi učinki, jemanja številnih drugih zdravil zaradi polimorbidnosti in zapletenih navodil za jemanje zdravila opustijo, dokazano in pričakovano utrpijo pomembno več zlomov.

Katerim bolnicam ste ga predpisali?

Denosumab je po strokovnih merilih zdravilo za osteoporozo prvega izbora, zaradi ekonomskih razlogov in omejitev zavarovalnice pa ga lahko predpišemo v tem smislu le bolnicam nad 70 let, poleg tega pa še vsem tistim, pri katerih ostala zdravila za osteoporozo niso bila učinkovita, ali pa jih niso prenašali. Ne smemo pozabiti, da ima denosumab zaradi dobrih dokazov iz študij tudi pomembno vlogo v zdravljenju izgube kosti pri bolnicah z rakom dojke, ki prejemajo aromatazne zaviralce, in pri bolnikih z rakom prostate, ki prejemajo antiandrogeno terapijo. Takšno onkološko zdravljenje zelo poviša tveganje za razvoj osteoporoze in zlome.