Kot je na četrtkovi okrogli mizi Mirovnega inštituta pojasnila Majda Hrženjak (Mirovni inštitut), prejemajo ženske v vseh državah EU-ja v povprečju nižje pokojnine od moških. Po podatkih za leto 2012 je bil ta t. i. pokojninski razkorak med spoloma v povprečju 38 odstotkov, od petodstotnega v Estoniji do 45-odstotnega v Nemčiji.

Relativno velik, 24-odstoten, je bil tudi v Sloveniji, kjer pa se je glede na leto 2010 nekoliko zmanjšal. Kot meni Hrženjakova, je zmanjšanje razlik verjetno posledica povečanja izobraženosti med ženskami in tudi večje zaposlenosti žensk.

Pokojninski sistem namreč odraža neenakosti, ki se nalagajo ves čas, je opozorila Hrženjakova. Ženske so tiste, ki v večji meri prevzemajo neplačane skrbstvene obveznosti v družini, tako za otroke kot ostarele, in se zaradi tega odločajo za prekinitev dela, skrajšani delovni čas, tudi za manj odgovorna dela, kar pa se nato kaže v njihovi pokojnini. Zato ni presenetljivo, da je najvišja stopnja tveganja revščine pri ženskah nad 75 let.

Strokovnjakinja vidi rešitev v ovrednotenju neplačanega skrbstvenega dela v BDP-ju, najti pa bi bilo treba tudi načine za zmanjšanje vpliva skrbstvenega dela na pokojnino. Prav tako bi morali poskrbeti za višje vrednotenje zdaj podcenjenih feminiziranih skrbstvenih delovnih mest.

Starejšim ženskam veliko bolj grozi revščina
Po besedah Vesne Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo obstajajo velike razlike med spoloma tudi v stopnji tveganja revščine, kar je opazno pri vseh skupinah starejših, najbolj pa v skupini nad 75 let, kjer je razlika ogromna. Če je namreč pri moških stopnja tveganja revščine 9,7 odstotka, je pri ženskah kar 27,4 odstotka. Gre za generacijo, ko so ženske po drugi svetovni vojni bolj ostajale doma.

Med mlajšimi upokojenci je nekoliko manjši razkorak v stopnji revščine, kar je mogoče pripisovati tudi plačnim nesorazmerjem in predčasnemu upokojevanju zlasti v tranzicijskem obdobju, je med drugim ugotavljala Leskoškova. Ob tem je izpostavila, da je tudi sprememba varstvenega dodatka v enega od socialnih transferov najbolj prizadela prav ženske, ki so bile med prejemniki tega dodatka v veliki večini.

Celoten pokojninski sistem in sistemi socialnih zavarovanj temeljijo na pogodbi o zaposlitvi, bo pa v prihodnje treba misliti tudi na ljudi, ki nimajo služb. Ne le prekarnost, pojavljajo se namreč tudi nove oblike dela, je opozoril državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Kot enega od možnih predlogov v razmislek za izboljšanje pokojnin žensk pa je ponudil predlog, da bi skrb za otroke nagradili namesto s skrajšanjem minimalne delovne dobe s priznavanjem višjega odmernega odstotka.

Sociologinja Valerija Korošec se je strinjala, da je revščina starejših žensk posledica prejšnjih socialnovarstvenih sistemov, opozorila pa na to, da bi podatki o revščini starejših žensk lahko peljali razprave o prihodnjih pokojninskih spremembah v napačno smer. Glede na to, da obeti v mladosti kažejo tisto, kar se napoveduje v starosti, je izpostavila nekatere podatke. Medtem ko pri mladih od 20 do 24 leta skoraj ni razlik, se v starostni skupini od 25 do 39 let poveča revščina žensk. Pri starejših odraslih, od 40 do 59 let, pa se poveča število moških, ki živi pod pragom revščine.

To so vsi bodoči potencialni revni, saj revež ne more varčevati v dodatnem pokojninskem sistemu, pravi Koroščeva. Pri tem je poudarila, da je pomembno, v kakšnem času je generacija živela, a smo daleč od tega, da bi bile pokojnine zgolj rezultat vključenosti v trg dela. Gre tudi za kazalnik družbene moči in kaže, kaj država ceni in kaj kaznuje.