Nekdanji prebivalci Histri so svoj kaštelir postavili nad vasjo Korte, od koder se ponuja lep razgled na Piranski zaliv. Nekateri mu pravijo tudi Kašler, saj naj bi veljal za enega večjih, naselili pa so ga že pred štiri tisoč leti. Zgodovinarji ocenjujejo, da naj bi v Istri bilo okrog 180 kaštelirjev, na širšem območju hrvaške Istre in Tržaškega zaliva pa naj bi jih našteli celo 500, a jih je le malo ohranjenih. Gostota ostankov nekdanjih gradišč priča o skupnih naravnih danostih, preteklosti in enovitosti tega območja. O nekdanjem življenju zgodovinarjem največ pove keramika, keramične posode, ki so jih našli na Kaštelirju. »Tu imamo figuro psička, ki je v celoti ohranjena iz bronaste zlitine. Take figure so zelo redke, sploh, če so ohranjene v celoti. Identično figurico hranijo v Narodnem muzeju, izhaja iz Posočja, Šentviške planote, a je poškodovana in ni tako lepa, kot je naša,« pove dr. Maša Sakara iz Pokrajinskega muzeja Koper.

Kašlerju se po tisočletjih obeta prenova oziroma oživitev, ki jo bodo izvedli s pomočjo evropskih sredstev. »Projekt se je začel leta 2018, dejansko pa izkopavanja in ideje segajo že v leto 2010 in na podlagi izkopavanj smo prišli do ideje, kako bi lahko to rekonstruirali,« razloži Iztok Škerlič iz izolskega Javnega zavoda Adrion. Sredstva so črpali iz Čezmejnega programa INTERREG Slovenija – Hrvaška, celotna obnova znaša dobrih 40 000 evrov, od tega bo 6500 evrov sofinancirala Občina Izola. S Kaštelirjem bodo v prihodnje upravljali v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer nameravajo začrtati vse aktivnosti, ki bodo tam potekale, in ga urediti za obiskovalce.
Urejanja se veselijo tudi bližnji prebivalci: »Tu je ogromen potencial, Kaštelir privabi še ostale dejavnosti, od širjenja na kmečke turizme do gastronomije, prenočišč, tu v bližini imamo hotel,« se veseli predsednik Krajevne skupnosti Korte, Edi Kleva, ki v bližini Kaštelirja vidi veliko možnosti za turistični razvoj.

Iztok Škerlič napove, da se bodo obnove lotili celostno: »Predvidena je obnova suhozidov, tlakovanja, razgledna oziroma didaktična točka s posebnim okvirjem, arhopeskovnikom in tudi manjšim odrom, amfiteatrom za butične prireditve, postavitev table ob nasipih in pomembnejših točkah, med pomembnejše točke sodi tudi obnova same 'kažete' (kamnite hiše, op.a.).«

Obiskovanje Kaštelirja sicer ne bo novost, v lokalnem turističnem društvu so že do sedaj organizirali občasne vodene pohode do istrske znamenitosti. Tukajšnja vodička, Slavica Hrvatin, strne turistični obisk: »Pri prvem obzidju razložim, kje se je Kaštelir začel, o izkopavanjih pred prvim obzidjem, potem grem v sam Kaštelir, kjer imam točke. Tam pripovedujem o življenju, duhovnosti, o zgradbi, na koncu pa še o zgodovini Histrov, njihovem vzponu in propadu.«

Poleg zgodovine nam Slavica Hrvatin postreže tudi z legendami; največ zanimanja je za tisto o zakopanem zakladu hunskega poglavarja Atile. »Pravijo, da je šel čez te kraje, da je ropal, požigal. Vsega, kar je dobil, ni mogel odnesti v Rimski imperij, zato je zaklad zakopal tu na Kaštelirju,« razkrije Slavica in doda, da zaenkrat zaklada še niso našli, vabi pa vas, da ga pri Kaštelirju poskušate poiskati sami.