Aktualni mariborski župan Saša Arsenovič je bil pred prvimi volilnimi izidi optimističen. "Zdaj imamo bistveno več znanja, ogromno je realiziranih projektov in verjamem, da bomo na koncu zmagali," je dejal. "Verjamem, da so volivci že malo utrujeni od poslušanja obljub, a mi nismo obljubljali, mi smo veliko naredili," je prepričan. O svojem tekmecu Francu Kanglerju je Arsenovič dejal, da je "stari politični lisjak, ki razume dušo ljudi", o tretjeuvrščenem Vojku Flisu, ki je kandidiral s podporo Gibanja Svoboda, pa, da je imel za seboj vladno stranko.

Na vprašanje, s kom bi se raje pomeril v drugem krogu, je Arsenovič za MMC še pred prvimi delnimi volilnimi izidi dejal, da mu je "res vseeno": "V tenisu sem se naučil, da kadar med eno tekmo razmišljaš o naslednji, to tekmo izgubiš." "Tako da smo bili zdaj res fokusirani na to kampanjo, da smo se pogovarjali o prihodnosti, kar pa ni bilo lahko, saj so se nekateri želeli pogovarjati o preteklosti," je še dodal.

Kmalu zatem, že ob prvi objavi volilnih izidov, je bilo ob dobri polovici preštetih glasov bolj ali manj jasno, da se bo v Mariboru ponovil scenarij iz leta 2018, ko se je Arsenovič v drugem krogu za glasove volivk in volivcev boril s Francem Kanglerjem. "Kaže, da bo drugi krog," je ugotavljal Arsenovič.

Po preštetih 99,95 odstotka glasov je aktualni župan prejel 36,66 odstotka podpore volivk in volivcev, Kangler pa 25,60 odstotka. Arsenovič je v izjavi za MMC ocenil, da so volivci potrdili, da je z ekipo delal prav. "Razlika z mojim političnim nasprotnikom je večja, kot je bila pred štirimi leti, ko sem se pravzaprav v strahu, da ne bo postal znova župan, odločil za kandidaturo," je dejal in dodal, da po tem, "ko se bodo povezale vrednote na sredini političnega pola", upa na vnovično zmago.

V Kanglerjevem štabu olajšanje in veselje

Med podporniki in ustvarjalci kampanje v Kanglerjevem štabu je bilo ob objavi prvih delnih izidov čutiti precej olajšanja, pa tudi neformalni pogovori so dali vedeti, da uvrstitve v drugi krog niso jemali za samoumevno.

Jasnejša kot je postajala uvrstitev v drugi krog, bolj prešerno je postajalo vzdušje. Prisotni so si dušo pogreli s špricarji, slaščicami in pico, iz zvočnikov pa je donela vse glasnejša glasba – od ponarodele Ko toti Štajerc v Dravo pade do pesmi zasedbe Lačni Franz.

Kangler, ki je mariborsko občino vodil od leta 2006 do konca leta 2012, ko je mandat prekinil po množičnih protestih, je že v prvih izjavah napovedal, da je letos lačen zmage v drugem krogu. Na zadnjih dvojih lokalnih volitvah je namreč v drugem krogu obakrat moral priznati premoč – leta 2014 Andreju Fištravcu, leta 2018 pa Arsenoviču. "Prepričan sem, da si Mariborčani želijo človeka, ki ustvarja dialog," je dejal.

V izjavi za MMC je napovedal zmago s tesnim izidom. Pred drugim krogom namerava tudi nekoliko spremeniti kampanjo, ki bo bolj terenska – "od vrat do vrat, od problema do problema". Kangler sicer meni, da je bila tokratna kampanja "poštena in korektna" ter na "za dve stopnički" višji ravni kot pred štirimi leti, tudi nizkih udarcev po njegovih opažanjih ni bilo.

Stisk roke med političnima nasprotnikoma

Vrhunec večera je potekal v štabu Saše Arsenoviča, kamor je po znanih izidih prišel tudi Franc Kangler. Da nekdanji župan prihaja k aktualnemu, je sicer po štabu završalo že nekajkrat pred tem, kar je povzročilo selitve novinarjev in fotografov pred vhod štaba. Na koncu so vsi prisotni vendarle dočakali stisk roke med političnima nasprotnikoma, ki sta si ob tem izmenjala nekaj besed. Kdo bo komu čestital za osvojitev županskega mandata, bo sicer jasno 4. decembra.

Nižja volilna udeležba kot pred štirimi leti

V Mariboru se je sicer letošnjih volitev udeležilo nekaj več kot 41 odstotkov volivk in volivcev, kar je manj kot pred štirimi leti, ko jih je glas oddala skoraj polovica. "To me v resnici malo žalosti," je bil odkrit Arsenovič. Dodal je, da so volivke in volivci morda malo utrujeni od pestrega političnega dogajanja. "Upam pa, da bo vseeno zdrava pamet zmagala," je še dejal Arsenovič, ki upa, da bodo volivke in volivci v drugem krogu podprli "razvoj mesta za naslednja štiri leta".

Kangler pa je glede relativno nizke volilne udeležbe dejal, da je "to rahlo skrb vzbujajoče in odraz zaupanja volivcev v mesto". Ocenjuje, da nizka volilna udeležba vpliva na vse kandidate enako, razloge zanjo pa med drugim vidi tudi v utrujenosti volivcev od številnih letošnjih volitev.

Kandidatu Gibanja Svoboda preboj v drugi krog ni uspel

Tretjeuvrščeni kandidat Vojko Flis (Gibanje Svoboda), ki so mu ankete napovedovale morebitno uvrstitev v drugi krog, je dejal, da "vsak, ki gre v volilno tekmo, pričakuje dober izid". "Želim si, da bi Maribor dobil strategijo urbanega razvoja in da bi se mesto enakomerno razvijalo," je poudaril pred zaprtjem volišč. Za MMC je nekdanji direktor UKC-ja Maribor pozneje dodatno pojasnil še: "Preprosto ni mi všeč, da so tri četrtine Maribora urbano degradirane. Ker sem tu ves čas živel, lahko vidim, kako se mesto ves čas spreminja in kje se ne spreminja. To je bil eden poglavitnih razlogov za mojo kandidaturo."

Če je bilo popoldansko vzdušje v Flisovem štabu še optimistično, so bili zvečer po osvojenih 20 odstotkih glasov in tretjem mestu razočarani. "Razočarani smo, da volivci niso prepoznali naše vizije mesta, a volivci imajo vedno prav," je za STA dejal nekdanji direktor UKC-ja Maribor. Arsenoviču in Kanglerju je čestital za uvrstitev v drugi krog, uspeh pa je pripisal njuni dozdajšnji prisotnosti v mestni politiki.

Kdo je še kandidiral?

Nabor kandidatov za župansko mesto v štajerski prestolnici je bil sicer zelo razgiban, svoje kandidate so med drugim ponudile tudi vse parlamentarne stranke. Poleg Flisa so to bili kandidati SDS-a Dejan Kaloh (4,26 odstotka), SD-ja Boštjan Klun (2,13 odstotka), Levice Vladimir Šega (1,13 odstotka) in NSi-ja Bernard Memon (0,96 odstotka).

Kot skupni kandidat zunajparlamentarnih strank SLS in Naša dežela se je za župana potegoval Miha Recek, ki je osvojil 0,54 odstotka glasov, Piratska stranka Slovenije pa je kandidirala Nino Beyokol, ki jo je podprlo 0,57 odstotka volivk in volivcev. Za županjo s podporo Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je kandidirala Lidija Divjak Mirnik, ki je osvojila 3,86 odstotka glasov, lista kolesarjev in pešcev na županskih volitvah je nastopila s kandidatom Josipom Rotarjem, ki je prejel 1,31 odstotka podpore, med kandidati pa so bili še Aleksander Kamenik (0,74 odstotka), ki je kandidiral s svojo listo, kandidat Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič (0,97 odstotka), kandidat Liste mladih Matic Matjašič (0,65 odstotka) in Franc Jesenek (0,44 odstotka), kandidat Stranke slovenskega naroda.

Največ svetniških mest v Mariboru Arsenovičevi listi in Gibanju Svoboda

V 45-članskem mariborskem mestnem svetu bo imela lista aktualnega župana Saše Arsenoviča 12 svetniških mest. Druga najmočnejša bo svetniška skupina Gibanja Svoboda z 11 svetniki, osem jih bo imela Lista Franca Kanglerja.

V mestnem svetu bo zastopanih še osem list oz. strank. SDS bo imel štiri svetnike, po dve mesti pripadata Listi kolesarjev in pešcev, Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti in stranki SD, po enega svetnika pa bodo imeli neodvisna lista Gasilcev Maribora, Levica, NSi in Stranka mladih – Zeleni Evrope.