V Slovenskem zdravniškem društvu in na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) predlog novele podpirajo. Podporo predlaganim ukrepom so izrazili tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ter številne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tobačno preventivo. Slovensko zdravniško društvo in njegov glavni strokovni svet izražata "v skrbi za zdravje slovenske družbe odločno podporo usmeritvam in ukrepom". Opozarjajo zlasti na porast kajenja med ženskami in mladino. Zato pozdravljajo namero ministrstva, da poleg uvajanja določil evropske direktive predlaga še dodatne ukrepe, ki jih podpira Svetovna zdravstvena organizacija.

Na NIJZ predlagajo še dodatne ukrepe

Po mnenju NIJZ bi dodatni ukrepi omogočali večjo učinkovitost zakona pri zmanjševanju razširjenosti in posledic uporabe tobaka. Predlagajo uvedbo enotne embalaže za vse tobačne izdelke, ukrepe za zmanjševanje števila oz. gostote prodajnih mest, omejitve vrst prodajnih mest in določbe glede njihove oddaljenosti od mest, kjer se zbirajo otroci, najstniki in mladi. Po njihovem mnenju bi bilo treba iz zakona izključiti možnost kadilnic ter prepovedati kajenje v avtu tudi v prisotnosti nosečnic, ne le otrok. Znesek za zavojček cigaret bi se po njihovem mnenju moral zvišati tako, da se tudi najnižjacena zavojčka cigaret zviša nad naslednjo celo število. Ali drugače: če bi torej hipotetično zavojček cigaret stal 3,20 evra, bi se njegova cena zvišala na 4 evre.

Za ostrejšo ureditev tudi nevladne organizacije

Tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s tobačno preventivo, so za še ostrejšo ureditev, denimo glede oddaljenosti prodajaln cigaret od šol, prodaje elektronskih cigaret z drugimi funkcijami in tudi višje licenčnine. Predlagajo, da bi licenčnine znašale med 1000 do 5000 evrov na leto, odvisno od velikosti prodajnega mesta, letnega prihodka prodajalca in število zaposlenih v tem podjetju. Če bi povprečna licenčnina znašala 2500 evrov, bi zbrali okoli 30 milijonov evrov na leto. Po njihovem mnenju je predvidenih 200 evrov licenčnine na leto v primerjavi s škodo, ki jo tobak povzroči, premalo. Država namreč na leto za zdravljenje bolezni, zmanjšane produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi tobaka porabi okoli 1,8 milijarde evrov, medtem ko s trošarinami zbere le 418 milijonov evrov. V zvezi društev upokojencev so posebej zaskrbljeni nad porastom porabe tobaka med mladino. Zato pozivajo ministrstvo, naj v zdravstveni politiki temu nameni bistveno večjo pozornost kot doslej.

Med pomisleki večinoma opozorila o črnem trgu

Javnega nasprotovanja predlaganega protitobačnega zakona v času javne razprave ni bilo zaznati, so pa določene skupine izrazile svoje pomisleke do določenih rešitev. Predavatelj na fakulteti za varnostne vede in nekdanji prvi mož Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Iztok Podbregar meni, da vodijo ti ukrepi le v krepitev črnega trga in kriminalnih združb. Tudi v Združenju vejperjev Slovenije opozarjajo na porast črnega trga v primeru sprejetja predlaganih protitobačnih ukrepov. Posebej pa so zaskrbljeni nad enačenjem ukrepov pri omejevanju elektronskih cigaret z omejevanjem tobaka in tobačnih izdelkov. Ugotavljajo, da bo sprejetje takšnih ukrepov okrnilo dostopnost elektronskih cigaret v Sloveniji "v meri, ki krši ustavne pravice vejperjev, to je uporabnikov elektronskih cigaret, in kadilcev, ki bi z elektronsko cigareto opuščali ali zmanjševali kajenje".

Nismo kadilci!

Vejperji nasprotujejo temu, da bi bili tretirani kot kadilci, saj trdijo, da je para iz elektronske cigarete neprimerljivo manj škodljiva kot tobačni dim. Sicer se zavedajo, da so nekatere omejitve na trgu elektronskih cigaret nujne, a enačenje ukrepov z ukrepi omejevanja tobačnih izdelkov po njihovem mnenju ni rešitev.

Foto: Reuters