Dobavitelji in proizvajalci so se konec leta odločili dvigniti cene, saj bi sicer, kot pojasnjujejo, morali ustaviti proizvodnjo. "Živilska industrija je bila v to prisiljena, saj so se cene repromateriala in osnovne surovine, govedine, močno dvignile. Tudi kmetje so morali dvigniti cene, saj so se stroški pridelave zvišali. Če tega ne bi naredili, ne bi preživeli. Januarja 2022 pa se soočamo tudi z nenormalnim dvigom cen energentov, kar za osemkrat, zato smo meso prisiljeni podražiti. Drugače ne bomo preživeli," opozarja predsednik gospodarskega združenja mesne industrije in prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec. Direktor Loških mesnin Mitja Vodnjov pa na vprašanje, za koliko se bo podražila govedina, odgovarja: "Če rečem 15 odstotkov, bodo vsi dejali, da je to preveč. Verjamem, da se bomo na koncu zadovoljili z desetimi odstotki in poskušali leto 2022 nekako zvoziti."

Mleko in mlečni izdelki se bodo podražili za najmanj 10 odstotkov

S podražitvami energije, embalaže, delovne sile in surovin se spopada tudi mlekarstvo, zato se bodo še naprej dražili tudi mleko in mlečni izdelki. "Trenutno mleko plačujemo šest odstotkov dražje, kot smo ga lani, glede na trend zmanjševanja pridelave mleka v vsej Evropi pa pričakujemo, da bo rast v prihodnjem letu vsaj 10-, še verjetneje pa 15-odstotna," je povedal predsednik sekcije za mlekarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije in direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič. Ob tem je poudaril, da je dvig cen stvar pogajanj s trgovci in je zato težko natančno napovedati, kolikšen bo. Zaradi stoodstotnega zvišanja cene pšenice so bili prisiljeni dražiti tudi pri Mlinotestu. Že konec lanskega leta so tako za okoli 20 odstotkov podražili testenine, na vprašanje, ali bodo dvignili cene tudi letos, pa nam niso odgovorili.

V zadnjem letu sta se najbolj podražila krompir in navadno olje

Višje cene proizvajalcev še niso v celoti dosegle kupcev. Razlog za to so rabati in akcije, ki jih ponujajo trgovci. "Verjetno pa lahko pričakujemo, da se bodo tudi te počasi zviševale," je prepričan Martin Bajželj s Statističnega urada Slovenije, kjer so ugotovili, da se je lani najbolj povišala drobnoprodajna cena krompirja, in sicer za četrtino. Takoj za njim je navadno jedilno olje, ki se je podražilo za 20,8 odstotka. Kruh se je v enem letu podražil za dobrih šest odstotkov, testenine in kuskus pa za tri odstotke. Podražilo se je tudi sadje, za sedem odstotkov, in zelenjava, skupno za dva odstotka. Mleko se je na letni ravni pocenilo, se je pa novembra lani podražilo za skoraj tri odstotke. Cene mesa so se v obdobju enega leta nekoliko zvišale: perutnina za 0,3 in goveje meso za 1,4 odstotka, po drugi strani pa se je svinjsko meso precej pocenilo, in sicer za 8,5 odstotka V zadnjem trimesečju lanskega leta sta se ovčje in kozje meso podražila za skoraj 17,5 odstotka, večji skok cen so zaznali še pri zamrznjenemu sadju, za 4,4 odstotka, in hrani za dojenčke, za 2,6 odstotka.

Razrez cen za bika, liter mleka in kilogram jabolk

Če vzamemo za primer meso. Kmet za 220-kilogramskega telička odšteje od 650 do 700 evrov. Krmljenje teleta stane od 750 do 800 evrov, če ne štejemo stroškov zdravljenja, elektrike, vode, ampak zgolj krmo. Po dobrem letu za prodanega bika, ki ob zakolu tehta 716 kilogramov, od česar je mesa za 400 kilogramov, dobi dobrih 1700 evrov, klavnica in trgovina pa za 400 kilogramov govedine iztržita skoraj 3800 evrov. Razlike med odkupno in prodajno ceno je kar za 2000 evrov. Trgovec mora sicer od tega odšteti še devet in pet odstotkov davka. In kako je pri mleku? Povprečna odkupna cena za liter mleka je bila lani 33 centov, prodajna pa 79 centov. "Maloprodajna cena se je pri mleku dvignila za od pet do sedem odstotkov. Spet tu približno polovico pobereta trgovina in država," pojasnjuje Anton Medved iz Sindikata kmetov Slovenije. Tudi pri jabolkih je razlika med odkupno in prodajno ceno očitna: "Odkupna cena za jabolka je bila jeseni od 30 do 32 centov za kilogram, zdaj pa smo, ko smo pogledali po trgovinah, ugotovili, da je prodajna cena približno 1,32 evra. Spet v vseh teh primerih zasluži največ trgovina. Seveda so tu tudi stroški prevoza, hlajenja itn., vendar si trgovina vzame zajeten del kolača. Vedno je kralj trgovec," je še prepričan Medved.

Kdo si v agroživilski verigi odreže največji kos pogače

"Lahko rečem, da so trenutno vsi členi v verigi pod velikim pritiskom, tako kmetje kot predelovalna industrija in verjamem, da tudi trgovina, saj se stroški energije in delovne sile višajo tudi njim," meni predsednik mlekarske sekcije pri Gospodarski zbornici Slovenije Tomaž Žnidarič. Predstavnik Loške zadruge in direktor Loških mesnin Mitja Vodnjov pa s prstom pokaže na potrošnika: "Slovenski kupec pričakuje, da bo imel največjo izbiro, najlepše trgovske centre, da bodo vsi trgovski centri novi. V Sloveniji imamo daleč najboljše trgovine v Evropi. Zaradi tega morajo trgovci veliko vlagati, mi pa jim moramo dajati velike popuste. Na koncu vse to plača potrošnik. Ne moremo imeti kakovostnih novih trgovskih centrov s kakovostnimi izdelki in obenem pričakovati najnižje cene. To ne gre." Kot pravi, ne gre za to, komu ostane največ, ampak komu sploh kaj ostane: "Na koncu se kopja lomijo na hrbtu kmeta, ker je zadnji v verigi. Poleg tega je tu še vprašanje, ali je kmetijstvo prilagojeno na obstoječi sistem. Obdobje, ko smo lahko govorili o socialnem kmetijstvu, se počasi izteka."