Dogovor med vlado in sindikati, ki prinaša višje plače za okoli 35 tisoč delavcev v zdravstvu in socialnovarstvenih zavodih, je vreden 125 milijonov evrov (86 milijonov na račun zdravstva, 37 na račun socialnega varstva). Sredstva bosta prispevala zdravstvena blagajna in proračun, a ne v celoti. Višje plače zaposlenih v domovih bodo na položnicah občutili tudi stanovalci domov. Plače oskrbovalk, varuhinj, strežnic, peric, dietnih kuharjev in njihovih pomočnikov, natakarjev, šivilj, tehničnih delavcev in receptorjev se bodo tako povišale na račun dviga cen oskrbnin. »Vsi navzoči smo se strinjali, da je ta dvig plač tako pomemben, da bo tudi največ 5,5-odstoteni dvig oskrbnin utemeljen in razumen,« je na dan podpisa dogovora dejal minister Janez Cigler Kralj. S tem se v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije ne strinjajo in pojasnjujejo: »Mi se seveda nismo spuščali v to, kje bo država našla denar, naš interes ni, da bi moral kdo plačati več, ampak nekako so pogovori tekli v to smer, da bo država poskrbela za ta denar,« je povedal generalni sekretar sindikata Marjan Meglič. Ker država 16 milijonov evrov ni našla v proračunu, bodo domovi za starejše primorani dvigniti oskrbnine, a več kot polovica slovenskih upokojencev že zdaj ne more plačati niti oskrbe 1. kategorije.

Za koliko se bodo povišale oskrbnine

Stanovalci Doma starejših občanov v Šiški vsi po vrsti soglašajo s tem, naj se zaposlenim plače zvišajo. »Da se jim poviša plača, je lepo, ker garajo. Da se bo meni povišala oskrbnina, pa ne, saj me nihče ni vprašal, kolikšna je moja pokojnina. Moja sinova sta bila več kot leto in pol brez dela, onadva mi ne bosta mogla doplačevati. Potem je najbolje, da si daš vrv za vrat in greš,« je povedala Mara Dermastja. Še en stanovalec doma, France Kresal, pa dodaja, da je to, da morajo stanovalci, ki imajo večinoma nizke pokojnine, pokrivati sicer potrebni dvig plač delavcev v domovih, nedopustno in nemoralno. Večina domov za starejše izračunov, za koliko se bodo dvignile cene oskrbnin, še nima. V domu starejših občanov v Črnomlju ocenjujejo, da bo dvig oskrbnin manjši od pet in pol odstotka, kolikor napoveduje minister. »Lahko povem, da bi v našem domu to pomenilo dva odstotka, ponekod tudi 2,5 odstotka, kar pomeni 50 centov na dan, je povedala Valerija Poljšak Lekić, direktorica Doma starejših občanov v Črnomlju in predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Da je tudi to za marsikoga lahko preveč je opozorila Frančiška Ćetković, predsednica Sindikata upokojencev Slovenije: »Mnogim stanovalcem po tem, ko plačajo oskrbnino, ne ostane niti za skodelico kave.«

Še vedno bo več kot 60 odstotkov delavcev na minimalni plači

In kako se bo to poznalo pri plačah zaposlenih? Zdravstvenim delavcem v domovih se bodo plače povišale za štiri plačne razrede. »Konkretno to pomeni, da bo osnovna plača bolničarja višja za 94 evrov neto, na koncu meseca bo tako dobil 24 evrov več od minimalne plače. Srednji medicinski sestri se bo plača v povprečju dvignila za 120 evrov,« so izračunali pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Socialnovarstvenim delavcem se bo plača dvignila za tri plačne razrede, kar pomeni, da se bo njihova osnovna plača povišala od 12 do 15 odstotkov. A ker sta kar dve tretjini teh poklicev uvrščeni v plačne razrede, nižje od dvajsetega, in s tem ne dosegajo niti višine minimalne plače, izračuni kažejo, da bo njihova plača še vedno za 150 evrov nižja od minimalne. Dodatne težave se pojavljajo, ker se 20 odstotkom delavcem v domovih za starejše plače ne bodo povišale. »Ravno zato, ker se dviguje plača zgolj nekaterim, je prišlo do spora med zaposlenimi. Kadrovsko smo že tako v primanjkljaju, tako da se lahko zgodi, da bodo tisti, ki se jim plača ne bo dvignila, imeli še večje pomanjkanje motivacije, kot so jo imeli do zdaj,« je zaskrbljen direktor Doma starejših občanov Šiška Simon Strgar.

Zaradi kadrovske stiske se prazne postelje v domovih ne polnijo

Vsak dan je tekma s časom, pove Branka Šega, ki v mariborskem Domu Danice Vogrinec dela že 33 let. Začne se že zjutraj, ko morajo štirje zaposleni urediti 29 stanovalcev: »Pet do deset minut imamo na voljo za enega, zato moraš res dobro premisliti, katero storitev boš opravil, da lahko čim prej pristopiš k naslednjemu stanovalcu.« Še huje je ponoči, ko je osebja manj. Takrat le dva zaposlena skrbita za okoli 200 stanovalcev. Osebje, ki vse dni v tednu dela v treh izmenah, je zaradi kadrovske podhranjenosti izčrpano. Pogoste so poškodbe in dolgotrajne bolniške odsotnosti. Od marca lani so stiske zaposlenih še večje. V mariborskem domu so morali pred dobrim letom zaradi izolacije okuženih s covidom odpreti rdečo cono v športni dvorani. »Kadrovska zasedba je bila zelo okrnjena, pomagali smo si s prostovoljci, kar pa je slabo, ker to ni strokovni kader. Ljudem se je zdravstveno stanje zelo poslabšalo, dostikrat bi jih bilo treba hospitalizirati, pa so bile bolnišnice prezasedene, tako da so ostali pri nas in smo imeli zunanjo intenzivno enoto,« se spominja srednja medicinska sestra iz doma Danice Vogrinec Maribor Zinka Zabavnik. Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) trenutno v Sloveniji za približno 20 tisoč oskrbovancev skrbi dobrih 12 tisoč zaposlenih. Zavedajo se, da je to premalo, in napovedujejo spremembe. »Normativi se bodo dvignili, za koliko, pa še ni jasno. Oziroma bi mogoče sledili temu, kar je določila uredba, sprejeta v letu 2020. Ta je namenila 29 milijonov za naše zavode, za zaposlovanje novih kadrov. Uredba velja dve leti in poteče avgusta 2022,« je pojasnil Andrej Grdiša z direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo na MDDSZ. Novi normativi naj bi bili pripravljeni še pred koncem leta, ni pa še jasno, kdo bo morebitno povečanje zaposlenih financiral.

Povišanje plač delavcev v domovih ne bo zadržalo

Vprašanje pa je tudi, ali bodo v domovih našli dodatno osebje, ki bi ga zaposlili. Sodeč po anketi, v kateri je sodelovalo 54 domov za starejše in posebnih zavodov za odrasle, se je lani z novo zaposlitvijo končala le polovica vseh objavljenih razpisov, pri poklicu bolničarja negovalca pa še manj, zapolnili so le 29 odstotkov prostih delovnih mest. Nekateri domovi zato celo zapirajo oddelke oziroma bivalne enote. »Ni želje po delu v DSO-jih, predvsem zaradi težkih razmer za delo. Delo s starostniki je vendar drugačno, kot delo z drugo populacijo. Tukaj je seveda tudi pritisk svojcev zelo močan, saj je treba storitve doplačati,« je povedal Marjan Meglič. Direktor Doma Danice Vogrinec Marko Slavič pa ugotavlja, da je veliko kadrov že trdno odločenih, da zapustijo ta sistem. »Težko verjamem, da se bo lahko v tem trenutku ta tok tako korenito spremenil, predvsem pa se mi zdi, da bo težko nazaj pridobiti kakovostno osebje, ki smo ga iz sistema že zgubili.« Med zadnjo krizo je po podatkih SSZS delovna mesta v domovih zapustilo 1000 ljudi. »Zadržali stare in privabili nove bomo lahko le z vlaganjem v ljudi, v delovne razmere, kadrovsko politiko, v vse tiso, kar se nam je zadnjih 30 let zdelo samoumevno,« meni predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman.