Iz Delavske hranilnice so konec lanskega leta svojim komitentom začeli pošiljati obvestila, da bo banka zaprla njihove osebne in poslovne transakcijske račune, tudi tistim, ki imajo na njih več deset tisoč evrov. V obrazložitvi so navedli, da ima v skladu s splošnimi pogoji banka pravico prekiniti pogodbo brez navajanja razlogov. Zanimalo nas je, koliko komitentom so zaprli račune in katere. V skopem odgovoru so na banki pojasnili, da so poslovno razmerje odpovedali imetnikom transakcijskih in varčevalnih računov oziroma knjižic, ki nimajo rednih prilivov in imajo praviloma za dnevno bančno poslovanje še najmanj en osebni oziroma poslovni račun. Koliko računov so tako zaprli, niso razkrili. "Banke ukinejo račun predvsem zato, ker se jim ne splača poslovati s takim komitentom. Banka je poslovni subjekt. Če je stranka neaktivna in ima denar na računu, potem pomeni to za banko v tem trenutku, ko so obrestne mere negativne, minus," je pojasnila finančna svetovalka Katja Majerle.

Banka in komitent lahko račun kadarkoli zapreta

Pri Banki Slovenije pojasnjujejo, da je vodenje transakcijskega račun poslovni odnos med komitentom in banko, zato so določila, kdaj lahko banka zapre transakcijski ali varčevalni račun, navedena v splošnih pogojih. Ta največkrat določajo, da lahko ena ali druga stran kadarkoli zapre račun. Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki ureja to področje, sicer navaja, da lahko banka prekliče pogodbo z odpovednim rokom najmanj dveh mesecev (99. člen, 1. odstavek), a kljub temu ima večina bank v svojih splošnih pogojih zapisane precej krajše roke. Banke med možnimi razlogi za zaprtje računa največkrat navajajo kršenje splošnih pogojev, ki se niti po opozorilu banke ne preneha, neredno poravnavanje stroškov računa, neaktivnost, daljšo od pol leta, začetek stečajnega postopka, likvidacije ali prisilne poravnave in ugotovitev, da potrošnik ob sklenitvi pogodbe ni navedel resničnih podatkov.

Vsak potrošnik ima pravico odpreti in imeti osnovni plačilni račun

Nad splošnimi pogoji banke je Zakon o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, ki v 184. členu natančno določa pravila pri zapiranju osnovnih računov. Te je dovoljeno zapreti v primerih, ko komitent račun uporablja za nezakonite namene, ga več kot 24 zaporednih mesecev ne uporablja, ne prebiva zakonito v Evropski uniji, naknadno odpre plačilni račun pri drugi banki ali krši pogodbene obveznosti do banke. "Mora pa seveda o tem obvestiti potrošnika. Potrošnik ima tudi pravico do pritožbe, predvsem na pritožbeno komisijo banke. Lahko pa o tem obvesti tudi Banko Slovenije, ki, če ugotovi, da so se zgodile nepravilnosti pri zaprtju računa, lahko ustrezno ukrepa in sproži prekrškovni postopek zoper tako banko," je povedala odvetnica Maja Šubic iz odvetniške pisarne Senica. Če banka posumi, da gre za sumljive transakcije, pa o razlogih za zaprtje računa potrošnika ni dolžna obvestiti, ampak mora ustrezno postopati v skladu z zakonom.

Delavska hranilnica brez pojasnila zavrnila odprtje osebnega računa poslovnemu komitentu

Igor Bašin je poslovni komitent Delavske hranilnice šest let. Osebni račun ima odprt pri NKBM, decembra pa se je odločil, da bi ga, predvsem zaradi zmanjšanja stroškov, prenesel na Delavsko hranilnico. Njegovo vlogo je komisija po petih dneh zavrnila, kar ga je začudilo, zato je banko prosil za pojasnilo. "Bilo je rečeno, da je to poslovna skrivnost banke," nam je povedal Ljubljančan, ki ga tak odgovor ni zadovoljil. Tudi mi smo Delavsko hranilnico prosili za pojasnilo. "Merila, v skladu s katerimi se hranilnica odloča, ali bo s stranko stopila v poslovno razmerje, so različna. Izhajajo iz zakonodaje (preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma idr.) in iz poslovnih usmeritev hranilnice (negativni dogodki pri morebitnem obstoječem ali preteklem poslovanju s hranilnico – t. i. črna lista strank, tipizacija stranke idr.)." "Nisem neplačnik in se ne ukvarjam s sumljivimi posli, zato je edini možni razlog za zavrnitev to, da imam odprt osebni račun pri drugi banki," je povedal Bašin, ki se sprašuje, kako naj potrošnik, ki ga banke ves čas vabijo k sebi, tako sploh zamenja račun. Pri tem je poudaril, da je v vlogi, ki jo je oddal na Delavski hranilnici, izrecno napisal, da želi zamenjati banko. Da je zavrnitev komitenta nerazumna, meni tudi finančna svetovalka Katja Majerle. "Tudi za banko bi bilo sprejetje poslovnega komitenta veliko preprostejše, sploh kadar gre za posojila in poroke, je veliko lažje, če ima vpogled v razmere glede fizične osebe." Potrošnik ima v takem primeru pravico do pritožbe na Banko Slovenije, ki je nadzorni organ.

Banke zavračajo odprtje osnovnih računov

Še večja težava je po besedah odvetnice Maje Šubic zavračanje vlog za odprtje osnovnega računa, ki je namenjen prejemanju prihodkov in socialnih transferjev ter so ga vse banke po zakonu dolžne odpreti. To smejo zavrniti le v primerih, ko je oseba vpletena v sumljive posle pranja denarja ali financiranja terorizma in če je v postopku izvršbe ali prisilne poravnave. "To je v praksi velik problem. Na eni strani imamo zakonodajo, ki določa, da se na primer plača in socialni transferji smejo nakazovati zgolj na transakcijski račun. Prav zato mora država omogočiti pogoje, da lahko posamezniki odprejo račune in prek njih poslujejo. To je pobuda zakonodajalcu, da bi moral narediti nekaj glede spremembe zakonodaje." Na ministrstvu za finance menijo, da je zakonodaja ustrezna, saj bankam nalaga, da morajo osnovni plačilni račun odpreti vsem, razen v zakonu navedenim izjemam. Da se banke tega ne držijo, so potrdili v odvetniški pisarni Senica, kjer obravnavajo več primerov tujcev, ki zakonito prebivajo na območju Evropske unije, a jim banke osnovnih plačilnih računov ne želijo odpreti. Pri Banki Slovenije, ki izvaja nadzor nad delom bank, pa so nam pojasnili, da nadzorniških in prekrškovnih postopkov skladno z zakonodajo ne smejo razkriti.