Če o vojnah ne bomo veliko pisali, se iz njih ne bomo nič naučili, je že med 1. svetovno vojno ugotavljala vojna dopisnica in sodelavka vojno-tiskovnega urada Alica Schalek, ki je obiskala tudi položaje avstro-ogrskih čet na soškem bojišču. Prav letos bo minilo 100 let od začetka bojev ob reki Soči.

Pot domov - vračanje v stari dom, a novo okolje
Spomin na pretekle vojne, ki so močno zaznamovale slovenski prostor in tukajšnje ljudi, z razstavami ohranjajo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Trenutno pospešeno pripravljajo obsežen projekt, v katerem se je povezalo 17 institucij in se bo dotaknil vseh večjih vojnih dogodkov 20. stoletja. Ti so namreč prebivalce slovenskega ozemlja zanesli po vsem svetu.

Osredotočili se bodo na zgodbe o vračanju – vračanje iz krimske vojne, iz 1. in 2. svetovne vojne, iz begunstva, izgnanstva, taborišč, mobilizacije v tujih vojskah, iz vojne v Bosni in iz služenja vojaškega roka v JLA v prelomnih časih osamosvajanja. V času odsotnosti se je velikokrat življenje korenito spremenilo – čeprav so se ded, oče in vnuk vračali v isto hišo, je ta lahko bila po koncu vojne v drugi državi, v okviru drugačnih mej in družbenega sistema, pripoveduje vodja projekta in kustus v MNZS-ju Marko Štepec.

Vsem je skupna želja, da bi se čim prej vrnili v svoje staro življenje, med svojce, domov. Kaj pomeni dom, domovina, kaj so ljudje med vračanjem doživljali, so le ene izmed tem tega obširnega projekta. Zgodbe vojakov, civilistov, otrok in tistih, ki se jim nikoli ni uspelo vrniti domov, bodo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na ogled od junija 2015, v partnerskih muzejih in galerijah pa tudi že prej. Vse skupaj bodo zaokrožili v zborniku, v katerem bo pred pozabo ohranjenih okoli 60 zgodb, ki so pogosto pravi potopisi in pričevanja o vojnem nesmislu.

Mikropogled na veliko vojno
Prav zgodbe posameznikov, vpetih v velike zgodovinske premike, so v muzeju ljudem približali že na zadnjih razstavah. V lanskem letu so na ogled postavili razstavo o 1. svetovni vojni Take vojne si nismo predstavljali, ki prinaša 13 zgodb posameznikov in njihove usode med vojno, z njimi povezane zanimive predmete in utrip vsakdana tako na fronti kot v zaledju.

Sodelovali so s Kobariškim muzejem, ki je prav tako obiskovalcem ponudil 23 posameznih zgodb tako slovenskih kot tujih vojakov. Kustus v Kobaridu Željko Cimprič pojasnjuje, da so se trudili iskati zgodbe, ki niso tipične vojne pripovedi – tako so predstavili med drugim zgodbo veterinarja, ki pripoveduje o prvem padlem vojaku v njegovi enoti, ki ga je smrtno poškodoval konj med pripravami na premik, pa stisko mladega vojaka, ki je doživel eksekucijo dveh kolegov, ki sta med tridnevnim maršem pojedla konzervi iz nahrbtnika in so jih častniki postavili za primer, da se po rezervah ne poseže, ter jih kaznovali s smrtjo.

Rajhenburg v znamenju izgnancev
O vojnah vemo veliko faktografskih podatkov in suhoparnih poročil o zmagah in premikih, a besede in pripovedi ljudi, ki so vse to doživeli na lastni koži, so tiste, ki res pustijo sled.
Druga novejša razstava pa se dotika zgodb izgnancev med 2. svetovno vojno, postavljena pa je na gradu Rajhenburg.

Nemški okupacijski režim daje ton razstavi, ki sta jo avtorici Monika Kokalj Kočevar in Irena Fürst prenovili, a zastavili na okvirih razstave Toneta Ferenca. Iz splošne zgodbe izgnancev se obiskovalci lahko znova osredotočijo na individualnega moža, ženo, otroka, družino, ki je morala od doma v neznane kraje. Med številnimi fotografijami in predmeti so zagotovo posneta pričevanja izgnancev tista, ki najpristneje prikažejo dogajanje, trpljenje, skrbi in hrepenenje.

Živali med vojno
Obe razstavi spremlja obširen katalog. Sicer pa bodo že ta teden - 12. marca - v matičnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Slovenije odprli razstavo Živalski mrtvaški ples, ki bo osvetlila pogosto spregledane žrtve vseh vidikov vojne - živali so uporabljali za hrano, za prevoze tovora in za bojevanje. Pripisovali so jim celo domoljubne naloge ter jih delili na zaslužne in pogubne.

Pogled na negotovi čas leta 1945
Po 1. svetovni vojni je kmalu sledila še 2. vojna in maja bo minilo 70 let, odkar je orožje na bojiščih le obstalo. Razstava 9. maj 1945 bo s fotografijami v 3D-tehniki obiskovalce prestavila v čas pred 70 leti, ko so vojskujoče se države odložile orožje, a prihodnost je še visela v zraku. O tem, kakšen svet zgraditi na pogorišču starega, se je še ugibalo. Bil je to čas turbulentnih pretresov, (pre)hitrih odločitev in daljnosežnih posledic.

Muzejski eksperiment
Te bodo našle mesto v novih razstavah. Tudi mednarodnih - kakršen je razstavni projekt EMEE Eurovision en predmet - mnogo vizij, s katerim bodo obiskovalci muzejev po Evropi spoznavali dediščino skozi interpretacije muzejskih predmetov, ki bodo vse od julija prehajali med muzeji in odpirali nove zgodbe.