Evropski državljani pričakujejo, da bo EU še naprej zagotavljala pomoč in podporo Ukrajini, ki jo vse bolj razjeda vojna. Bolj zmerna pa je podpora državljanov pri vprašanju vojaške pomoči. Ali naj EU dve leti kasneje nadaljuje z gospodarsko in vojaško pomočjo Kijevu?
Dr. Jelena Juvan, predavateljica na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani: "Kljub temu, da vojna traja že dve leti, še vedno velja, da če se Ukrajina preneha braniti, v bistvu izgubi oz. v trenutku kapitulira. Ukrajina pa se ni sposobna braniti brez pomoči zahodnih držav. Tako da, kar je bila Ukrajina deležna od začetka vojne pa do danes - bodisi s strani članic EU, bodisi s strani ZDA - je dejansko tej državi omogočilo, da se je branila in da tudi zato Rusija ni zasegla oz. okupirala tolikšnega deleža ukrajinskega ozemlja in da je ostala znotraj meja vzhodnega dela Ukrajine. Res pa je, da ta pomoč ne more trajati v nedogled, da so zmogljivosti EU v bistvu že zdavnaj izčrpane. Evropska vojaška industrija ne dohaja potreb ukrajinske vojske na bojiščih, po drugi strani pa ne smemo dovoliti, da Rusija zmaga."
Dr. Juvan še dodaja, da je delež ameriške pomoči Ukrajini večji kot evropski, Američani so po finančni in materialni pomoči, tudi glede oborožitve, na prvem mestu. Vprašanje tudi je, koliko je Ukrajina sploh sposobna nadaljevati vojno brez ameriške pomoči. Ali je torej smiselno vlagati v razvoj evropske orožarske industrije? "To, kar je ta vojna razgalila, je neka nesposobnost ali pa neučinkovitost Evrope, da sama razrešuje konflikte, ki izbruhnejo na njenem ozemlju. Tako da v tej luči morajo evropske države poskrbeti same zase. In zato je krepitev obrambne in vojaške industrije vsekakor smiselna. Na to je EU opozarjala že dlje časa, tudi, ko se je zgodila ruska aneksija krimskega polotoka 2014.. izgleda, da dokler res ni prišlo do neke neposredne vojaške ogroženosti, se tudi Evropa ni zganila."
Na vprašanje, kako dolgotrajna je lahko vojna v Ukrajini, dr. Jelena Juvan pravi, da trenutno ta prerašča v dolgotrajnejši oboroženi spopad, gre za neko pozicijsko vojno, kjer ne prihaja do večjih premikov na bojišču. "Torej Rusija je zgradila zelo učinkovit obrambni sistem, ki ga ukrajinska vojska ni sposobna prebiti. Dejansko gre za vojno izčrpavanja, kjer se obe strani medsebojno borita, katera bo prej izgubila več ljudi in več opreme. Če ne bo prišlo do nekega dogovora za mizo, bi lahko ta vojna trajala še vsaj dve leti. Pod pogojem, da ne eskalira še na Moldavijo ali katero od baltskih držav, seveda."
In kakšna je možnost vstopa Ukrajine v EU in Nato? Je unija pripravljena narediti potrebne kompromise za pridružitev? Dr. Jelena Juvan: "Če že, je večja verjetnost, da Ukrajino sprejme EU kot Nato. Nato ne bo sprejel države, dokler je ta v vojni, to vsekakor. Vprašanje je tudi, ko se vojna konča.. kakšen bo mednarodno pravni status vzhodnih delov Ukrajnine? Ker, de facto so ruski, so pa še vedno znotraj meja mednarodno priznane Ukrajine. Vprašanje je tudi, koliko Nato ali pa EU želita imeti državo, ki ima toliko notranjih problemov. Če to primerjamo s kriteriji, ki veljajo za vstop v EU za države zahodnega Balkana, kjer je bilo jasno določeno, katere pogoje morajo te države izpolnjevati."
Nerešena mejna vprašanja so nekaj, kar je nas, na zahodnem Balkanu dejansko oviralo na poti k polnopravnemu članstvu v EU. In to, da bi EU sprejela neko državo, ki ima takšne težave v odnosu do sosednje države, bi bilo hinavsko, zaključuje predavateljica na Katedri za obramboslovje Fakultete za družbene vede, dr. Jelena Juvan.
Nataša Godec, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus - Boljše razumevanje Evrope
