Verodostojnost in zanesljivost informacij in vsebin je zmeraj zelo pomembna in letos še toliko bolj saj smo se znašli pred novimi evropskimi volitvami, ko mnogi medijski portali in glasila širijo laži in dezinformacije zavoljo diskreditacije političnih nasprotnikov. Kako se proti temu boriti? Predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek ob tem izpostavlja, da "način, kako se učinkovito boriti proti dezinformacijam, je znan že od vsega začetka. Preverjati, preverjati, preverjati informacije in vire od kod izvirajo. V resnici je zelo enostavno. Vsekakor pa imamo vsi, ki sodelujemo v nekih prostorih širjenja informacij, ali je to širjenje ustno ali digitalno v resnici ni pomembno - torej, imamo neko odgovornost. Smo prepričani, da je to, kar posredujemo naprej prava informacija? Vsakič znova, ko nam določena informacija pritegne pozornost, se nam zdi neverjetna, nemogoča, jo preverimo. Čeprav, včasih je treba preveriti tudi kaj, kar se nam zdi čisto mogoče. Velik del oziroma največji del odgovornosti pri vsem tem nosimo predvsem tisti, ki se s podajanjem informacij profesionalno ukvarjamo. Vsi, ki delamo v medijih, se moramo tega zavedati. Moramo biti samokritični, večkrat smo storili napake in so tako zaokrožile napačne informacije."

Podobno mnenje ima tudi namestnica odgovornega urednika STA, Barbara Štrukelj, ki pa izpostavlja tudi uporabnike informacij. "Najprej zagotovo s kakovostnim novinarstvom, s preverjanjem dejstev in informacij. Niso pa težave samo na strani medijev, torej, da so samo mediji tisti, ki se morajo boriti proti dezinformacijam, ampak gre tukaj praktično za celotno družbo, torej so pomembni tudi odjemalci informacij in tukaj je izjemno pomembno, da se dviguje raven ozaveščenosti uporabnikov informacij, da torej vedo na kaj biti pozoren pri branju, poslušanju in gledanju. In da se tudi izobražujejo ustrezno.

In kolikšna grožnja so dezinformacije dandanes, ko je uporaba umetne inteligence že dobro zakorakala v ospredje? Gašper Andrinek izpostavlja, da so »dandanes dezinformacije izjemno velika grožnja. V času, ko smo obdani z informacijami na vsakem koraku, ko doživljamo dražljaje vsepovsod, je tudi dezinformacij več. Še več, so zelo učinkovito orožje v številnih propagandnih vojnah po svetu. Z razmahom umetne inteligence se je ta grožnja še povečala. En bolj očitnih primerov v zadnjem času so bili umetno generirani intimni videoposnetki ameriške pevke Taylor Swift. V resnici pa se najbolj nevarni učinki dezinformacij pojavljajo v vojnah. Že dolgo je znano, da Rusija s svojim propagandinm načrtom več let sistematično širi dezinformacije za destabilizacijo razmer v svoji okolici, v Ukrajini, v baltskih državah … in tudi drugod. “

Tudi Barbara Štukelj iz STA izpostavlja, da je poplava ustvarjenih vsebin s pomočjo umetne inteligence vse večja in vedno bolj prilagojena uporabnikom. "Tehnologije umetne inteligence omogočajo poceni kreiranje ogromne količine vsebin, ki so prav tako prilagojene glede na profil posameznika, ki so mu tudi namenjene. Te vsebine so relativno verodostojne in prepričljive ter tako na strani odjemalca naletijo na ustrezen odziv. Poleg tega pa umetna inteligenca tudi omogoča zelo učinkovito distribucijo teh vsebin, po različnih kanalih. S tem se lahko sporočilnost verodostojnih informacij zamegli do take mere, da dejansko ni več mogoče razlikovati med resnico, polresnico ali pa popolnim zavajanjem."

Vse to je še toliko bolj pomembno prav letos, ko smo v Evropski uniji v času prihajajočih volitev v evropski parlament oziroma prihajajočih volilnih kampanj. Zagotovo bo potrebno biti v prihodnjih mesecih še toliko bolj pozoren. Gašper Andrinek dodaja: "zagotovo je treba biti na pojav dezinformacij še toliko bolj pozoren v času katerih koli volilnih kampanj. Tudi prihajajoče evropske volitve so ene takšnih. Kandidati v tem času zelo radi govorijo pavšalno ter navajajo številne podatke, ki pa jih je treba vsakič znova preveriti. Poleg tega pa zelo radi določene izjave in podatke ponavljajo. Neprestanoma. Četudi so jih mediji ali pa kdorkoli drug že razkrinkali, da širijo dezinrofmacije, da nekaj kar trdijo ni res, to vseeno potem ponavljajo ali pa kako drugače obračajo, še več včasih trdijo, da kaj takega sploh niso dejali. Med dogodki, kot so volilne kampanje, imamo torej mediji še posebej veliko odgovornost, da preverjamo izjave in podatke kandidatov."

Tokratne evropske volitve so izjemno pomembne, s tem se strinja tudi Barbara Štrukelj iz STA, ki poudarja, da je v preteklih nekaj letih prišlo do večjega števila prelomnih dogodkov:
"in zagotovo moramo vedeti, da za nami, kot državljani, obdobje Covida, obdobje slabšanja gospodarske slike, draginje, soočamo se z vojnama v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Vse to so zadeve, ki dodatno potencirajo in vplivajo skozi lažne in zavajujoče vsebine na naše dojemanje, kje zdaj Evropska unija je. Zato je poudarek na razbijanju dezinformacij tako v medijih, kot tudi na drugih platformah zelo pomemben in mislim, da ga moramo jemati z vso resnostjo."

Ste se kdaj vprašali, koliko smo v Sloveniji pravzaprav izpostavljeni dezinformacijam? Predsednik društva novinarjev Slovenije, Gašper Andrinek pravi, da "morda bolj, kot si mislimo: Na različnih področjih obstajajo interesne skupine, ki nas poskušajo prepričati v svoj prav. Kljub temu še vedno obstajajo institucije, predvsem znanstvena stroka, ter mediji, ki so po mojem mnenju vredni zaupanja. Obstajajo tudi projekti, ki se ukvarjajo samo s preverjanjem informacij, recimo Razkrinkavanje.

V boju med resničnimi informacijami in dezinformacijami je jasno, da bodo na koncu zmagale preverjene in resnične informacije, a ne brez pozornosti uporabnikov, zato je zdrava mera dvoma v podane vesti žal ali na srečo osnova za vsakega posameznika. Za svobodnejši jutri je potrebno informacije preveriti že danes.

Oddajo Euranet Plus sem pripravil Borut Kampuš, tehnična izvedba Peter Kopše Pišec. Do prihodnjič, srečno!

Projekt Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope #EuranetPlus