Enakost spolov in pravice LGBTIQ+ oseb so zelo občutljiva politična vprašanja v številnih evropskih državah, torej tudi na ravni Evropske unije.
Če bi bila Evropska komisija in Evropski parlament v preteklosti bolj desno usmerjena, bi to seveda lahko imelo velik vpliv na ohranitev teh pravic. Še posebej zato, ker so ostala številna vprašanja neodgovorjena.
Tako ostaja nasilje na podlagi spola še vedno velika težava v Evropski uniji. Tudi pravica do splava je pod vprašajem v več državah članicah. O tem smo se pogovarjali z Niko Povž z Inštituta 8.marec. Predvsem nas je zanimalo, kakšno je stanje o pravicah žensk pri nas in kakšna je v primerjavi z Unijo?

»Slovenija se glede pravic žensk nahaja v bistvu med bolj naprednimi državami v evropski uniji. Zato se lahko zahvalimo našim prednicam, ki so se borile za pravice ki jih uživamo danes. To so pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, in tudi o tem, da imamo visoko zavedanje o pomenu enakopravnosti. V Sloveniji je namreč jasno da lahko tudi ženske zasedajo visoke položaje. To lahko vidimo tudi na primeru, da imamo predsednico države, predsednico državnega zbora pa tudi veliko ministric in poslank. Kljub temu pa se mlajša generacija srečuje z novimi izzivi, ki sicer močno vplivajo na ženske. Recimo mnoge, ki so samozaposlene, začnejo delat na črno že nekaj mesecev po porodu, ker se bojijo izpada dohodka. Podobno so ranljive samski upokojenci, ker nimajo enakega finančnega pa socialnega zaledja. Imamo pa še vedno težave, kot so razlike v plačah med spoloma pa tudi diskriminacija pri zaposlitvenih razgovorih kjer sta bila vprašanja o načrtovanju družine žal še vedno prisotna.
Slovenija sicer na Gender Equality Indeksu sicer zaseda 12.mesto, kar sicer ni zanemarljivo, a še vedno so opcije, da se bistveno izboljša stanje.«

Prvi zakon o nasilju nad ženskami, ki ga je EU sprejela lani februarja, posilstva ne vključuje kot kaznivo dejanje. Prvotni osnutek predloga zakona, ki ga je Evropska komisija vložila marca 2022, je kaznivo dejanje posilstva opredelil kot spolnost brez privolitve, kar je večina članic seveda zavrnila. To ne pomeni, da te države ne kaznujejo posilstva, cilj je drugačen: vključiti želijo namreč posilstvo na seznam „evropskih zločinov“, posebno kategorijo hudih zločinov z nadnacionalno razsežnostjo.
Kakšna je nevarnost, da bo politika pravic žensk pri nas nazadovala?

»Ja, res je, zadnja leta smo kar priča krepljenju glasov, ki pod vprašaj postavljajo enakopravnost in družbeno vlogo žensk. To lahko recimo dobro vidimo na raznih podkastih, kjer se nekako zdi, da nas poskušajo postaviti nazaj v kuhinje . Mogoče se spomnimo enega takšnih podkastov, kjer je voditelj rekel, da so ženske po tridesetem itak za na odpad. Slišali smo tudi že, da je upravičeno, da moški varajo svoje žene, pa neke take podobne stvari, a ne? Tako da je pa podoben trend opaziti tudi na Tiktoku. Tukaj so nam kolegi iz Nemčije povedali zaskrbljujoč podatek, da je kar sedemdeset procentov vsebin takih, ki promovirajo patriarhalno družbo, pa sovražnost in diskriminacijo in v bistvu vsem tem vsebinam so mlade generacije vedno bolj izpostavljene. Tak govor pa pomeni tudi utrjevanje spolnih stereotipov, ženske so v bistvu ocenjevanja drugače kot moški; pogosto so deležne spletnega nasilja, pa groženj, ki so usmerjene v njihov videz ali pa družbeno vlogo, sploh ženske, ki delujejo v javnem prostoru, sepresoja bistveno drugače kot moške. Pa je mogoče to tudi ena prilika, da še enkrat pojasnim sploh, kaj feminizem je? To je bitka za enakopravnost, kjer morajo biti v bistvu udeleženi vsi spoli in dostikrat tukaj pride do nekega nerazumevanja, ker se je pokazalo v bistvu tudi, ko je predsednica države na primer zanikala, da je feministka.«

Pravica do splava je pod vprašajem v več državah EU. To se seveda dogaja v ozadju slabe demografske slike v državah članicah Unije, pri čemer evropski voditelji pozivajo k številčnejšim družinam.

»Evropsko državljansko pobudo na inštitutu »My Choice, my Voice« smo zasnovali prav s tem namenom da opozorimo na pomen dostopnosti splava v celotni evropski uniji, kjer se nekatere države na tem področju precej razlikujejo. Slovenija je v bistvu prva država kjer je pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok zapisana v ustavo. Potem je bila naša ustava tudi navdih tudi za Francozinje, ki so pravtako izborile vpis pravice do splava v ustavo. Je pa situacija po Evropi zelo slaba. Dvajset milijonov žensk nima dostopa do varnega splava. Na poljskem ima fetus še vedno prednost pred življenjem ženske. Na Malti je splav kaznovan z zaporom. Če pogledamo so bliže, recimo v italiji pa na hrvaškem je zaradi ugovora vesti zdravnikov splav v nekaterih pokrajinah praktično nemogoče opraviti. Pomembno je da se zavedamo privilegija pa dobrobiti, ki jih brezplačen in dostopen splav prinaša. Hkrati pa je treba opozoriti da kljub temu da imamo v sloveniji pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok napisano ustavo, pa je v praksi pogosto drugače. Sploh, ko pride do transparentnosti na spletu. Tam najdemo zelo veliko neokonzervativnih gibanj, ki pa ženske poskušajo odvrniti od odločitve za splav. Zato smo tudi ustvarili platformo 'Moja odločitev' kjer so na voljo preverjene informacije o splavu«

Daljšemu pogovoru z Niko Povž z inštituta 8.marec lahko prisluhnete na Euranet podcastu na portalu 365.

Priprava Ivo Kores, tehnična izvedba Peter Kopše Pišec.