Svet Evropske centralne banke je po pričakovanjih sedmič zapored zvišal osrednje obrestne mere za območje evra. Tokratni dvig je bil z 0,25 odstotne točke nižji od predhodnih, vseeno pa se s tem nadaljuje rekorden niz zaostrovanja evrske denarne politike. Od julija lani so tako obrestne mere narasle za 3,75 odstotne točke.
Osrednja obrestna mera je tako spet najvišja po oktobru 2008, ko se je z izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize začenjalo dolgo obdobje ekspanzivne denarne politike. Glede vse večje draginje je predsednica ECB, Christine Lagarde dejala: "podražitev hrane je najbolj prizadela ljudi, predvsem najranljivejše. To vemo po ceni košarice osnovnih živil. Najranljivejši za hrano zdaj porabijo precej več. Košarica se je aprila v primerjavi z marcem pocenila, vendar moramo biti izjemno previdni. Na ceno živil in predelave hrane namreč vplivajo številni dejavniki".
Po drugi strani zaostrovanje pogojev financiranja zaenkrat ni povzročilo večjega nazadovanja gospodartva, pri čemer pa se učinki višje cene zadolževanja na gospodarstvo lahko poznajo s precejšnjim zamikom, opozarjajo finančni strokovnjaki.
A evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni ostaja optimist: "številke so nekoliko boljše, kot smo pričakovali, boljše od napovedi. Gospodarska rast na območju evra se je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem povečala za 0,1 odstotka, na območju celotne Evropske unije pa za 0,3 odstotka."
Glede učinka denarne politike na gospodarsko dejavnost pa so pri ECB zapisali, da se pretekla zvišanja obrestnih mer intenzivno prenašajo v pogoje financiranja in denarne pogoje v evrskem območju, a da je še vedno negotovo, kaj vse se lahko zgodi.
Pri ECB so zapisali, da bodo prihodnji sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je postregel tudi z dobro novico: "med večjimi evropskimi gospodarstvi je rast višja od pričakovane, predvsem v Italiji in Španiji, saj znaša 0,5 odstotka. To je spodbudna novica, ki kaže, da je evropsko gospodarstvo odporno proti globalni krizi."
Evropska centralna banka mora po mnenju Evropskega računskega sodišča okrepiti nadzor, s katerim bi zagotovila, da banke v EU ustrezno upravljajo svoje kreditno tveganje. ECB je sicer okrepljeno nadzorovala kreditno tveganje bank, vendar tistim z višjim tveganjem ni izrekla sorazmerno višjih kapitalskih zahtev.
Predsednik evroskupine Paschal Donohoe je prepričan, da moramo biti posebej pozorni na regulacije: "jasna pravila in strog nadzor sta najboljša obramba. Delo mnogih let, ko smo pripravljali regulacije za odpornost bančnega sistema, se je v zadnjih mesecih pokazalo za še kako koristno."
ECB nadzoruje približno 110 bank v 21 državah EU. Vsako leto pri ECB ocenijo različna tveganja pri bankah - kreditno tveganje ter tveganja v zvezi s korporativnim upravljanjem, poslovnim modelom in likvidnostjo. ECB lahko bankam izreče dodatne kapitalske zahteve za kritje ugotovljenih tveganj in popravne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj.
Borut Kampuš, Radio Slovenia International - Radio Si / Euranet Plus - boljše razumevanje Evrope
